Kot ste ugotovili, raba v slovenščini izkazuje tako ženski kot moški spol. Slovarji večinoma kažejo na ženski spol. Poleg omenjenih je telomera tudi iztočnica v npr. Slovenskem medicinskem slovarju in Veterinarskem terminološkem slovarju. Kot ste opazili, pa Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije žensko obliko eksplicitno odsvetuje.

Slovnični spol ustreznika za določen termin se v različnih jezikih sicer lahko razlikuje (kategorija spola niti ni enaka v vseh jezikih), je pa pomembno, da je raba poenotena znotraj enega jezika, zato se strinjamo z vami, da trenutna mešana raba v slovenščini ni optimalna.

Posvetovali smo se z etimologom akad. prof. dr. Markom Snojem, ki nam je pojasnil, da je konkretni primer pravzaprav neoklasična grška zloženka iz sestavin télos, ki pomeni konec, ter méros, ki pomeni del. Ker je zloženka v grščini (zaradi druge sestavine) srednjega spola, je srednjega spola v večini sodobnih jezikov, v nekaterih (npr. italijanščina, francoščina) pa tudi moškega. Poudaril pa je, da smo v slovenščini (tako kot npr. v češčini) poimenovanja s to drugo sestavino prevzeli tako, da smo jih uvrstili v ženski spol – taka primera sta še blastomera in centromera. Razlog je verjetno v množinski obliki (telomera). Latinski ustreznik je srednjega spola (telomerum); enako je v primeru bacteria (mn.), v latinščini (in tudi drugih jezikih) je srednjega spola (bacterium), v slovenščini pa prav tako ženskega – bakterija.

Svetujemo vam, da uporabljate termin v ženskem spolu, ki je v slovenščini za tovrstne zloženke sistemski, torej telomera.