Botanični terminološki slovar je bil izdan leta 2011 v tiskani obliki in nato jeseni leta 2013 tudi v elektronski obliki na spletišču Terminologišče. Z namenom, da bi pripravili 2., dopolnjeno in pregledano izdajo slovarja, je bila v začetku leta 2014 imenovana nova razširjena komisija. Člani smo se nato enkrat mesečno sestajali na sejah ter sodelovali v sprotni elektronski komunikaciji. Slovarsko gradivo smo obravnavali po posameznih tematskih sklopih in v končni fazi pregledali celotno slovarsko besedilo. Zasnova in zgradba 2., dopolnjene in pregledane izdaje Botaničnega terminološkega slovarja je v osnovi ostala enaka kot v 1. izdaji, vendar z nekaterimi novimi sistemskimi spremembami. Hkrati smo ohranili tudi tematski obseg, ki poleg rastlin zajema tudi alge, glive in lišaje.

V 2., dopolnjeni in pregledani izdaji Botaničnega terminološkega slovarja smo sprejeli popravke najpogosteje na ravni definicij, po potrebi pa tudi na ostalih ravneh slovarskega sestavka. Hkrati  smo na novo sprejeli 836 terminov in jih definirali, nekatere termine pa smo v celoti izločili, tako da obsega slovar skupaj 6869 slovarskih sestavkov, med njimi je 1370 kazalčnih slovarskih sestavkov.

1. izdaja Botaničnega terminološkega slovarja je v celoti dostopna na spletnih straneh Založbe ZRC.

Franc Batič in Borislava Košmrlj - Levačič

Franc Batič, Claudio Battelli, Aleksa Cimerman († 2017), Jasna Dolenc Koce, Jernej Jogan, Ivan Kreft, Andrej Martinčič, Andrej Seliškar, Boštjan Surina, Helena Šircelj, Boris Turk, Andreja Urbanek Krajnc, Dominik Vodnik, Borislava Košmrlj - Levačič

Iz recenzij

Prenovljena, dopolnjena in posodobljena 2. izdaja Botaničnega terminološkega slovarja celovito pokriva tematska področja, ki se nanašajo na rastline in botaniko in obsega termine celotne vertikale hierarhično organiziranega živega sveta. Tako najdemo termine, povezane z biokemijo in genetiko rastlin, biologijo rastlinske celice, do ključnih terminov, povezanih z delovanjem, fiziologijo, anatomijo, morfologijo, ekologijo, fitocenologijo, in drugimi, z botaniko povezanimi področji. Slovar tematsko izhaja iz tradicionalnega pojmovanja botanike, ki poleg rastlin obravnava tudi glive, cianobakterije in lišaje. Definicije so jasne, jedrnate in enostavne za razumevanje. Dopolnjene so s sinonimi in angleškimi in nemškimi ustrezniki. Izrazi so strokovno in jezikovno preverjeni, zato bo slovar uporaben kot hiter in jedrnat vir referenc. Rezultat je popoln vodnik za vse, od tistih, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z botaniko in rastlinami, do tistih, ki študirajo biologijo, bodisi v šoli ali na univerzi. Uporabljali ga bodo raziskovalci, študenti, učitelji, naravovarstveniki, hortikulturniki, kmetijci in vrtnarji.

Kot nosilko in predavateljico predmeta Fiziologija rastlin me izredno veseli poenotenje izrazoslovja, ki ga najbolje ilustrira izbrani prednostni termin pomožno fotosintezno barvilo, ki je zamenjalo vrsto manj ustreznih izrazov: antensko barvilo, antenski pigment, antensko kolektorsko barvilo v različnih v slovenščino prevedenih virih. Na osnovi vsega napisanega z veseljem pozdravljam nastanek 2. izdaje Botaničnega terminološkega slovarja, ki bo zagotovo prispeval k ustreznejši rabi z botaniko povezanih terminov.

Prof. dr. Jana Ambrožič - Dolinšek,  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Botanični terminološki slovar 2 razlaga strokovno izrazje z različnih področij rastlinske biologije. V času globalizacije jasno opredeljeno botanično izrazje ni le nujno potrebno za stroko, ampak postaja vse bolj pomembno tudi v našem vsakdanu, saj nas različni mediji in platforme nenehno »presenečajo« z različnimi strokovnimi izrazi. Botanični terminološki slovar 2 je zato pomemben pripomoček tako za strokovnjake, učitelje, študente in dijake kot tudi za širšo javnost, ki ji slovar v množici informacij omogoča preverjanje pomena slišanega ali prebranega izraza ter pravilnosti uporabljenega izraza. Slovar prinaša številne dobrobiti tudi na področju jezikoslovja in botanične stroke. Bogati slovenski strokovni jezik, saj poleg množice uveljavljenih tujk prinaša tudi niz slovenskih izrazov, ki v stroki še niso bili uveljavljeni in so se večinoma uporabljali v tuji obliki. Tuje strokovne izraze so v preteklosti različni strokovnjaki različno prevajali oziroma poslovenili, kar je v botanično stroko nemalokrat vnašalo zmedo. Slovar vključuje tudi različne izraze, ki imajo večinoma znan izvorni pomen, v besedni zvezi z določenim botaničnim izrazom pa pomenijo nekaj drugega. Večjo jasnost pomena gesel zagotavlja njihovo podajanje v angleškem, nemškem in ponekod tudi v latinskem jeziku. Široka možnost uporabe in enostavna dostopnost slovarja bo zagotovljena z objavo na spletu. Zaradi premišljene zasnove slovarja in celovitosti končnega izdelka sem prepričana, da je Botanični terminološki slovar 2 dolgo pričakovani pripomoček, ki ga bodo različne skupine uporabnikov s hvaležnostjo sprejele in posvojile.

Izr. prof. dr. Alenka Gaberščik, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Oddelek za biologijo

Uporaba jezika vodi v njegov razvoj in to velja tudi za znanstveni jezik. Botanični terminološki slovar 2 odraža prizadevanja avtorjev za opredelitev terminologije v biologiji rastlin in je izjemnega pomena za njeno oblikovanje. Zato predstavlja pomemben pripomoček za učitelje, učence, študente bioloških in biotehniških znanosti ter strokovno javnost. Nekateri pojmi so bili od izida prve izdaje natančneje določeni. Drugi so se razvili ali postali aktualnejši v zadnjih desetletjih. Zato je posodobitev izrazoslovja izjemnega pomena. Predvsem mislim na pojme v uporabi v strokovni literaturi in prevodih dokumentov Evropske unije. Mednje sodijo pojmi kot biokapaciteta, dezertifikacija oz. opuščavljenje, ekološki odtis, ekološki gradient, ekosistemske usluge, naravne dobrine in drugi. Njihova razlaga v Botaničnem terminološkem slovarju 2 ne bi smela izostati. Zaradi svoje aktualnosti se bo jezik v biologiji rastlin še naprej razvijal, z njim pa tudi Botanični terminološki slovar. Zato je njegova posodobitev dobrodošla. In upam, da ni zadnja.

Prof. dr. Marjana Regvar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

2., dopolnjena in pregledana izdaja Botaničnega terminološkega slovarja obsega botaniko v njenem tradicionalnem pomenu. To je Linnejeva scientia amabilis, ljubka znanost, ki se je razvila iz najstarejših ved, magije in zdravilstva, soustvarjala je farmakologijo, agronomijo, medicino in številne druge vede pri raziskavah živega sveta, zagotavljanju hrane in surovin za razvoj moderne industrijske družbe. Kot pri drugih znanostih so nova odkritja in napredne analizne tehnike vodile v specializacijo in razvoj novih področij botanike. Tako lahko danes samostojno obravnavamo rastlinsko fiziologijo, genetiko, taksonomijo, ekologijo, morfologijo in številna druga področja, vsako je razvilo in še razvija svoje besedišče. Še večji vpliv na botanično izrazje je imelo načelo, naj sistem razvrščanja živih bitij odraža njihovo evolucijsko sorodnost. Zaradi tega so bile glive, nekdaj obravnavane kot rastline, uvrščene v novo kraljestvo Mycota, enakovredno npr. rastlinam ali živalim.

Zaradi vključitve vseh pomembnih smeri botaničnih raziskav in novih tehnik je nabor izrazov posameznih upoštevanih strok seveda pomanjkljiv in zato bi bilo ustrezno, da se v prihodnosti pričujoči temeljni nabor botaničnih izrazov razširi in se prične z organizirano aktivnostjo za sestavo slovarjev posameznih področij botanike. Še posebej pa to velja za skupine organizmov, ki v naravnem sistemu živih bitij ne spadajo med rastline (alge, glive, lišaji, sluzarji in modrozelene cepljivke).

Prof. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije

Pri izdelavi Botaničnega  terminološkega slovarja 2 so sodelovali vodilni slovenski strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za različna področja botanike. Tako delo celovito obravnava celotno botaniko in vsebuje terminologijo za vsa njena področja. Botanika je danes pomemben del naravoslovnih znanosti in je vključena številne šolske kurikule na vseh stopnjah ter tudi široko uporabljana v praksi. Tako je pomembno, da se terminologija poenoti in prav Botanični terminološki slovar 2 je eden izmed bistvenih pripomočkov. Delo je rezultat večletnega dela vseh avtorjev, ki so temeljito obdelali vse pojmovne sklope od zgradbe celice do habitatov, pri čemer so skupaj presojali termine glede na njihovo izvorno obliko in uveljavljeno rabo. Takšen način dela je omogočil kritično obravnavo terminov. Tako smo dobili učinkovit in pregleden terminološki vir, ki bo omogočil nadaljnji razvoj botanične terminologije in tudi botanike kot vede.

Izr. prof. dr. Andraž Čarni, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija

Avtorji Botaničnega terminološkega slovarja 2 so priznani slovenski strokovnjaki z različnih področij botanike in jezikoslovja, natančneje terminologije. S sodelovanjem pri tem obsežnem projektu pa pisci poleg odličnega poznavanja svojih področij dokazujejo tudi visoko raven zavedanja o velikem pomenu sledenja slovenske terminologije novim dognanjem na znanstvenih področjih. To v praksi pomeni zlasti potrebo po pravočasnih slovenskih predlogih poimenovanja pojmov, ki so v angleškem jeziku že poimenovani, kot tudi spreminjanje že obstoječe terminologije. Tako posodobljen slovar bo s termini in z definicijami tudi v prihodnje v pomoč mnogim uporabnikom. Lahko ga bodo uporabljali kot vir novega znanja in koristnih informacij ali pa pri pisanju različnih strokovnih in poljudnostrokovnih publikacij ter prevodov.

Ob izidu slovarja vsem avtorjem izrekam pohvalo in zahvalo ob odličnem rezultatu trdega dela ter tudi upanje, da bo terminološka skupina s svojim usklajenim delovanjem še naprej skrbela za razvoj slovenske botanične terminologije.

Izr. prof. dr. Sonja Škornik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Uvodna beseda

Pri pripravi 2., dopolnjene in pregledane izdaje Botaničnega terminološkega slovarja (BTS2) so sodelovali nekateri mlajši avtorji, ki delujejo na področjih botanike na slovenskih osrednjih visokošolskih ustanovah v Ljubljani (Biotehnična fakulteta, Oddelek za agronomijo in Oddelek za biologijo), Mariboru (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ter Fakulteta za naravoslovje in matematiko) in na Obali (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije) Z njihovim sodelovanjem je priprava in nadgradnja slovarja dobila nov zagon, kar je nedvomno prispevalo k izboljšanju te izdaje. Med temi so največ prispevali dr. Claudio Battelli (alge), izr. prof. dr. Jasna Dolenc-Koce (splošna botanika, citologija, fiziologija rastlin), doc. dr. Helena Šircelj (splošna botanika, rastlinska biokemija), izr. prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc (fiziologija rastlin, splošna botanika, sistematika), prof. dr. Dominik Vodnik (fiziologija rastlin) in izr. prof. dr. Jernej Jogan (sistematika, morfologija).

Pri zaključevanju BTS2 so pomembno prispevali tudi recenzenti, in sicer prof. dr. Marjana Regvar (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo; fiziologija rastlin), izr. prof. dr. Alenka Gaberščik (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo; ekologija rastlin), izr. prof. dr. Sonja Škornik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko; splošna botanika, fitocenologija, ekologija rastlin); prof. dr. Jana Ambrožič - Dolinšek (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko; fiziologija rastlin, biokemija, biotehnologija); izr. prof. dr. Andraž Čarni (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo in ZRC SAZU; fitocenologija); doc. dr. Božo Frajman (Universität Innsbruck; sistematika), prof. dr. Dušan Jurc (Gozdarski inštitut Slovenije; mikologija). Vsem se na tem mestu iskreno zahvaljujem za njihove predloge, smiselne popravke, pripombe in opozorila, ki so prispevala k izboljšanju slovarskega besedila.

Upamo, da bo slovar z izborom terminov in z definicijami v pomoč mnogim uporabnikom ter da bo prispeval k odpravljanju strokovnih napak, ki so se pojavile v različnih strokovnih in poljudnostrokovnih publikacijah ter prevodih. Hkrati menimo, da bo slovar koristen tudi pri  dopolnjevanju terminoloških slovarjev drugih ved, ki deloma obravnavajo botanične in mikološke pojme, npr. s področij kmetijstva (agronomije, hortikulture, živinoreje in prehrane), gozdarstva, krajinske arhitekture, lesarstva, papirništva, veterine, farmacije, geografije in medicine.

Prepričani smo, da bo BTS2 dobra osnova za nadaljnje delo in da se bo v prihodnosti oblikovala nova terminološka skupina, ki bo nadaljevala delo na tem področju. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem sodelavcem za potrpežljivost, dobro voljo in njihove prispevke. Enaka zahvala gre še enkrat vsem recenzentom in institucijam, ki so omogočile izdajo tega dela. Nazadnje bi se rad zahvalil še naši Maji (Borislavi Košmrlj Levačič), brez katere ta slovar ne bi nikoli nastal. Hvala za potrpežljivost in vztrajnost pri tem zanimivem, a včasih tudi duhamornem delu.

Franc Batič, sourednik slovarja              

O nastajanju 2. dopolnjene in pregledane izdaje Botaničnega terminološkega slovarja (BTS2)

V začetku leta 2014 je bila imenovana nova razširjena Komisija za Botanični terminološki slovar, ki smo jo sestavljali področni strokovnjaki in terminografinja. Naloga članov Komisije je bila, da besedilo slovarja pregledamo in pri tem izločimo strokovno neustrezne termine, popravimo manj ustrezne oz. izboljšamo in dopolnimo ne dovolj natančne definicije, nadalje, da pregledamo tujejezične ustreznike ter seveda, da slovar dopolnimo z novimi, manjkajočimi termini. Pri obravnavanju slovarskega besedila smo ohranili tematski obseg ter terminografsko zasnovo in metodologijo iz 1. izdaje Botaničnega terminološkega slovarja (BTS).

Člani Komisije so se na začetku dela seznanili s temeljnimi terminografskimi načeli in zgradbo slovarja. Ker je v času po izidu slovarja svoje kritično mnenje o BTS objavil izr. prof. dr. Jernej Jogan, smo te pripombe in predloge obravnavali na prvih sejah Komisije in nekatere od njih upoštevali ter jih sprejeli v novo besedilo slovarja. Na sejah smo obravnavali vnaprej pripravljeno gradivo, ki so ga pripravili posamezni področni strokovnjaki v sodelovanju s terminografinjo. Gradivo je bilo izbrano po posameznih tematskih sklopih: npr. celica, jedrna delitev, fotosinteza, barvila, stres, habitatni tipi, plod ipd. Ker so pri obravnavi posameznih terminov lahko sodelovali vsi člani Komisije, ne glede na njihovo strokovno področje, za katero so bili odgovorni, štejejo vsi slovarski sestavki za soavtorsko delo. Delo pri slovarju je nekoliko upočasnila epidemija covida-19.

Za pregled tujejezičnih ustreznikov se zahvaljujem zasl. prof. dr. Francu Batiču, ki je pregledal angleške ustreznike, nadalje gre zahvala izr. prof. dr. Andreji Urbanek Krajnc in mag. Johannesu Rabensteinerju (Karl-Franzens Universität v Gradcu, Avstrija), ki sta natančno pregledala nemške ustreznike, za skrben pregled latinskih ustreznikov pa se zahvaljujem akad. prof. dr. Marku Snoju. Nadalje se za natančen terminografski pregled in vsa opozorila zahvaljujem dr. Mojci Žagar Karer, dr. Tanji Fajfar, dr. Simonu Atelšku, asist. Jeri Sitar in še posebej dr. Mateji Jemec Tomazin, ki mi je hkrati vedno hitro priskočila na pomoč pri reševanju računalniških zadreg.

V zaključni fazi priprave slovarja so mi s svojimi pojasnili, tehtnimi predlogi in popravki ob zasl. prof. dr. Francu Batiču požrtvovalno priskočili na pomoč zlasti še doc. dr. Helena Šircelj, akad. prof. dr. Ivan Kreft, mag. Andrej Seliškar, izr. prof. Jasna Dolenc Koce, izr. prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc in izr. prof. dr. Boštjan Surina – vsem omenjenim se zahvaljujem za njihovo pomoč in vztrajnost. Doc. dr. Heleni Šircelj in zasl. prof. dr. Francu Batiču se hkrati zahvaljujem tudi za sodelovanje pri skupnem korekturnem pregledu. Zahvala gre še Karmen Nemec za pregled sinonimije in Alenki Porenta za urejanje seznama literature ter vodstvu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ker nam je omogočilo, da smo v okviru Terminološke sekcije pripravili in izdali BTS2.

Borislava Košmrlj Levačič, sourednica slovarja

Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

BTS2 je zasnovan kot normativni slovar, v katerem so botanični termini pojasnjeni z definicijami, navedeni pa so tudi angleški, nemški in, glede na rabo v stroki, latinski oz. latinizirani ustrezniki. Posebej je treba poudariti, da uporabnik med iztočnicami ne bo našel imen rastlin, kot so npr. zvonček, dren ali smreka, saj je mogoče rastlinske taksone ustrezneje in bolj sistematično prikazati v specializirani sistematski literaturi. Za Slovenijo je to npr. Mala flora Slovenije, ki je izšla v več dopolnjenih izdajah.

Slovar tematsko izhaja iz starejšega pojmovanja botanike, ko je veda razen rastlin obravnavala tudi glive, cianobakterije in lišaje, zato v določenem obsegu upošteva tudi mikologijo, mikrobiologijo (cianobakterije) in lihenologijo. V slovarju je poudarek na terminih, ki jih obravnavajo morfologija (citologija, histologija, organografija), fiziologija, genetika, sistematika in ekologija. Slovar torej obravnava rastline na vseh ravneh organizacije, tj. od celic, tkiv, organov, življenjskih procesov in ekosistemov, medtem ko so alge, glive in lišaji  prikazani predvsem na morfološki, sistematski in biotehnološki ravni.  V slovarju so upoštevani tudi termini s področij, kot so ekofiziologija, biokemija rastlin, rastlinska biotehnologija, biogeografija in nekaterih drugih sorodnih področij. Zato so termini v slovarju označeni s strokovnimi označevalniki, ki povedo, na katero področje posamezni termini spadajo.

Naslovniki slovarja

Botanika, ki ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, se ukvarja z raziskovanjem, popisovanjem, poimenovanjem rastlinskih organizmov, s spoznavanjem njihove zgradbe, lastnosti, življenjskih procesov in z njimi povezanih pojavov v naravi. Naloga botanike je, da ob teh spoznanjih oblikuje in izpopolnjuje tako svoj pojmovni sistem kot tudi terminologijo. Zato smo si avtorji BTS2 prizadevali, da bi pojmovni sistem botanike uporabniku predstavili sistematično in pregledno ter ga seznanili z botaničnimi termini in pojmi, ki jih ti termini poimenujejo.

Tako je slovar namenjen zlasti strokovnjakom in študentom, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ne le botanike, pač pa tudi ostalih ved, ki se posvečajo organizmom s t. i. oksigeno fotosintezo (rastlinam, algam, lišajem) ter glivam, torej organizmom, katerih poimenovanja ureja Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline. Z dodanimi tujejezičnimi ustrezniki pa bo v pomoč tudi prevajalcem in drugim uporabnikom pri spremljanju angleške in nemške strokovne literature.

Metodologija izdelave slovarja

Izdelava BTS2 je potekala v okviru Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Delo je potekalo po ustaljeni metodologiji, kar pomeni, da je slovar nastajal v sodelovanju s področnimi strokovnjaki, ki so na podlagi strokovnih besedil preverili in dopolnili izbor terminov, napisali strokovno ustrezne definicije ter poiskali preverjene tujejezične ustreznike. Za vodenje terminološkega dela pa je vedno odgovoren terminolog, ki skladno s pravili terminološke vede skrbi za jezikovnosistemsko ustreznost terminov, njihovo onaglasitev, dodajanje slovničnih podatkov in za jezikovni pregled definicij. Hkrati skrbi za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v urejenosti sinonimnih razmerij in upoštevanju strukturiranosti pojmovnega sistema. Nadalje skrbi tudi za vnos slovarskih sestavkov v specializiran računalniški program SlovarRed 2.1, ki je bil razvit v Terminološki sekciji. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk ali pripravo baze za elektronsko objavo.

Normativnost

Zaradi jasnosti in nedvoumnosti je v terminološki komunikaciji zaželeno, da za določen pojem obstaja le en termin, a se pogosto dogaja, da se za isti pojem znotraj iste stroke uporabljata dva različna termina ali je sinonimnih terminov celo več; npr. za pojem pomožno fotosintezno barvilo se uporabljajo še termini: antensko barvilo, antenski pigment, kolektorsko barvilo. Raba večjega števila terminov za isti pojem jezika stroke ne bogati, pač pa opozarja bodisi na nedodelanost pojmovnega sistema ali pa na premajhno skrbnost v strokovnem izražanju. V slovar so vključeni sinonimi, ki jih raba potrjuje, a je med njimi vedno izbran termin, ki je po jezikovnih in strokovnih merilih najustreznejši. V zgoraj omenjenem primeru je v BTS kot prednostni termin prikazano antensko barvilo, a smo v BTS2 glede na termin glavno fotosintezno barvilo dali prednost terminu pomožno fotosintezno barvilo, termina antensko barvilo in antenski pigment smo določili za neprednostna termina, kolektorsko barvilo pa smo zaradi redke rabe izločili. Slovar z določanjem prednosti za posamezne termine torej usmerja rabo, vendar hkrati ta raba za uporabnike ni zavezujoča, temveč je prikazana kot priporočena. Tej terminografski odločitvi sledi tudi predstavitev terminov v slovarju. Tako so prednostni termini prikazani s t. i. polnimi slovarskimi sestavki. Primer:

pomóžno fótosintézno barvílo -ega -ega -a s fiziol. fotosintezno barvilo v antenskih kompleksih fotosistemov I in II, ki po osvetlitvi odda elektrone drugim barvilom v antenskem kompleksu ali v reakcijski center s klorofilom a, s čimer se povečuje energijski izkoristek, z odvajanjem odvečne energije pa deluje zaščitno S: anténski pigmènt, anténsko barvílo GL.: fíkobiliproteín, karotenoíd, klorofíl b, klorofíl c, klorofíl d PRIM.: glávno fótosintézno barvílo
 ang.: accessory photosynthetic pigment n, antenna pigment n
 nem.: akzessorisches Pigment n, Antennenpigment n

Neprednostni termini pa so prikazani s t. i. kazalčnimi slovarskimi sestavki. Primer:
anténsko barvílo -ega -a s fiziol.  → pomóžno fótosintézno barvílo
anténski pigmènt -ega -ênta m fiziol.  → pomóžno fótosintézno barvílo

Zgradba slovarskega sestavka

Polni slovarski sestavek ima naslednje temeljne prvine: iztočnico – zaglavje – strokovni označevalnik – definicijo – sinonime – hierarhično povezane razmerne termine – in na koncu tujejezične ustreznike.

Iztočnica in z njo povezani podatki

Iztočnice so eno-, dvo- ali večbesedne, pisane večinoma z malo začetnico, praviloma so v edninski obliki ter so onaglašene. V slovar so zajeti samo termini, ki so besednovrstno samostalniki ali samostalniške besedne zveze, zato bo uporabnik v njem našel npr. termin, kot je botanični vrt, ne pa tudi pridevnikov, kot je botaničen, ali neterminoloških, tj. splošno rabljenih izrazov, kot je vrt, pa tudi ne glagolov, kot je botanizirati. Nadalje niso upoštevani členi pojmovne skupine »strokovnjak za določeno področje«, npr. botanik, pač pa le poimenovanja strok, kot je botanika ipd.

Nekatere iztočnice so zapisane v citatni obliki, kar velja zlasti za tipe imen, ki smo jih povzeli po Mednarodnem kodeksu nomenklature za alge, glive in rastline in Mednarodnem kodeksu fitocenološke nomenklature. Primer:
nomen novum -- -- [nómen nôvum] (lat.)

Medtem ko smo v BTS navajali tudi termine z variantnimi pisnimi oblikami, npr. ob obliki evkarionti smo navedli tudi obliko evkarioti, smo v BTS2 tovrstne iztočnice poenostavili tako, da smo upoštevali le prednostno obliko. S tem smo želeli uporabnikom olajšali odločanje o primerni obliki termina. Primer:
evkariónti -ov m mn. (Eukarya)

Z variantnimi pisnimi oblikami so bili v BTS vključeni tudi izlastnoimenski termini, tvorjeni iz osebnih lastnih imen, zlasti priimkov za stroko pomembnih znanstvenikov. Namesto zapisa z veliko in malo začetnico smo v BTS2 sistemsko upoštevali le zapis z veliko začetnico imena. Primer:

Golgijev aparát -ega -a [góldžijev] m

Mednarodna znanstvena imena

Mednarodna znanstvena imena, tj. mednarodno rabljena latinska oz. polatinjena imena taksonov, tvorjena po načelih mednarodnih kodeksov, v slovarju niso navedena kot iztočnice. To so lahko le domača imena taksonov, npr. semenke, ali podomačene oblike, npr. embriofiti, pri čemer so v slovar praviloma uvrščeni le taksoni, ki označujejo kategorije od razreda do kraljestva oz. domene. Mednarodna znanstvena imena so navedena v okroglem oklepaju za zaglavjem. Primer:

seménke -énk ž mn. (Spermatophytina)

Če je v okroglem oklepaju več imen, je prvo navedeno zakonito ime (lat. nomen legitimum), ki mu lahko za vejico sledi še ohranjeno ime (lat. nomen conservandum), torej ime, ki je po določilih mednarodnih kodeksov še vedno veljavno zaradi prednosti, ki jo daje prva objava. Primer:

rogovnjáki -ov m mn. (Anthocerophytina, Anthocerotophytina)

V slovarju je upoštevana sistematika, kot jo navaja Strasburgerjev učbenik botanike, in sicer v 36. izdaji (2008) in 37. izdaji (2014), pri čemer je treba opozoriti, da je filogenetska razdelitev, temelječa na DNK, dorečena do poddebla semenk (Spermatophytina) oz. natančneje do magnolijcev (Magnoliopsida), kar pomeni, da je dosedanji sistem glede na novejša spoznanja v tem delu neustrezen, zato je njihova sistematika v filogenetskem smislu le začasna. V BTS2 smo dopolnili sistem razvrščanja alg, ki jih uporabljajo algologi. Žal tega sistema ni bilo mogoče povsem uskladiti s sistemom, ki ga uporablja najnovejša 37. izdaja Strasburjevega učbenika botanike.

V slovarju smo spremembe v taksonomskem sistemu sicer upoštevali, a smo želeli hkrati ohraniti tudi povezavo z do zdaj veljavnimi sistemi, zato smo se odločili za razlikovalno predstavitev. Namreč, zdaj veljavne filogenetske sistematske kategorije rastlin po Strasburgerjevem učbeniku smo izkazali s splošnoveljavnim zapisom mednarodnega znanstvenega imena v okroglem oklepaju, imena drugih, po sedanjem sistemu nefilogenetskih ali starejših kategorij pa smo navedli med poševnicama in jih definirali kot organizacijski tip. Primer:

mahôvi -ôv m mn. /Bryophyta/ bot., sist. organizacijski tip embriofitov /Embryophyta/ s heterofazno in heteromorfno metagenezo […]

Med poševnicama je lahko navedeno tudi več starejših, nefilogenetskih, a še vedno uporabljanih mednarodnih znanstvenih imen. Primer:

kritoseménke -énk ž mn. /Angiospermae, Magnoliophytina/ bot., sist. organizacijski tip semenk (Spermatophytina), pri katerih [...]
Po novi sistematiki so nekateri taksoni sicer ohranili status veljavne sistematske kategorije, a je bilo njihovo mednarodno znanstveno ime spremenjeno, zato so v slovarju prikazani tako z novim kot tudi s prej veljavnim imenom. Primer:

lístnati mahôvi -ih -óv m mn. (Bryophytina), /Musci/ briol., sist. poddeblo streptofitov (Streptophyta), pri katerih [...]

Zlasti področje mikologije je z najnovejšimi filogenetskimi raziskavami doživelo precejšnje spremembe, saj se npr. nekdanje prave sluzavke (Myxomycota) po sodobni sistematiki uvrščajo v deblo sluzavcev (Mycetozoa), ki pa spadajo v kraljestvo živali (po nekaterih sistemih podkraljestvo Protozoa). Tako smo v slovar vključili del teh taksonov, ki jih je mikologija tradicionalno obravnavala, a so bila njihova znanstvena imena v mednarodnih kodeksih uradno zavrnjena, zato smo jih označili kot zastarela ter hkrati za enosmerno puščico navedli sedaj veljavna znanstvena imena. Primeri:

práve slúzavke -ih -avk ž mn. mikol., zastar.  → biol., sist. slúzavci
glíve slúzavke -ív -avk ž mn. mikol., zastar.  → biol., sist. slúzavci
slúzavci -ev m mn. (Mycetozoa), /Myxomycota, Myxobionta, Myxostelida/ biol., sist. organizmi polifitetskega izvora, ki jim je skupen plazmodijski stadij, prehranska faza v obliki prostoživečih mnogojedrnih saprofitskih plazmodijev, pri čemer se prehranjujejo navadno fagotrofno z bakterijami ali praživalmi ter v neugodnih razmerah preidejo v mirujočo fazo, gibljive celice pa imajo navadno na zadnji strani dva bička, brez celične stene, njihove spore pa imajo celulozno celično steno S: mikol., zastar. glíve slúzavke, mikol., zastar. práve slúzavke

Sedaj veljavna in starejša mednarodna znanstvena imena taksonov so na enak način navajana tudi v definicijah. Primer:

émbrio -a m organ. večcelična zasnova mladega sporofita v semenu semenk (Spermatophytina) ter na gametofitih praprotnic /Pteridophyta/ in mahov /Bryophyta/, ki nastane iz zigote ali iz delov ženskega gametofita, semenske zasnove

Zaglavje

V zaglavju so navedeni slovnični podatki, in sicer rodilniška oblika, ki je izkazana s končnico, sledi pa ji oznaka za spol. Ker v slovarju prevladujejo iztočnice v ednini, pri njih število (edn./ednina) ni izkazano, pač pa je število označeno le pri iztočnicah v množini. Primera:

rastlínska zdrúžba -e -e ž
fótosintézne svetlôbne reákcije -ih -ih -ij ž mn.

Rodilniška oblika terminov, pri katerih se ta formalno ne razlikuje od oblike iztočnice ali njenega dela, je izkazana s črticama. Primeri:

plésni -- ž mn.
adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž
cíkel citrónske kislíne -kla -- -- m

Če se izgovor iztočnice ali njenega dela razlikuje od njenega zapisa, je ta naveden v zaglavju v oglatem oklepaju skupaj z naglasom, ki ga na tem delu iztočnice sicer ni. Primera:

Darwinova evolúcija -e -e [dárvinova]
CAM-fótosintéza -e [kám]

Strokovni označevalniki

Termini so v slovarju označeni s strokovnimi označevalniki, ki kažejo, na katero področje se določen termin uvršča. Termin, ki spada na več področij, je lahko označen z največ dvema strokovnima označevalnikoma. Ti označevalniki hkrati posredno izkazujejo tematsko strukturo slovarja. Zapisani so v okrajšani obliki, njihov seznam pa uporabnik najde v razdelku Krajšave in oznake. Pri tem je treba dodati, da termini pojmovne skupine veda, panoga v slovarju niso označeni s strokovnim označevalnikom, saj se po predmetnosti, ki jo poimenujejo, razlikujejo od ostalih terminov.

Jedrni del slovarja sestavljajo termini, ki se nanašajo na rastline. Ker bi bil strokovni označevalnik bot. (botanika) preširok in premalo poveden, smo to področje razčlenili na cit. (citologija), hist. (histologija), org. (organografija), palin. (palinologija) (skupaj s paleopalin. (paleopalinologija)), fiziol. (fiziologija) in razmn. (razmnoževanje), medtem ko smo z označevalnikom bot. praviloma označili le splošne botanične pojme (npr. alpinum). V slovarju, v katerem bi bili obravnavani le botanični termini, ta označevalnik ne bi bil potreben. Termini, ki se nanašajo na rastline z vidikov združbe, okolja, razširjenosti, varstva narave, so označeni kot fitocen. (fitocenologija), ekol. (ekologija), fitogeogr. (fitogeografija) in var. nar. (varstvo narave). Posebej so označeni še termini, ki se nanašajo na mahove: briol. (briologija) in na alge algol. (algologija).

Vzporedno z botaniko v ožjem, sodobnem smislu so v slovar vključeni tudi termini, ki se nanašajo na glive in lišaje. Označeni so s strokovnima označevalnikoma mikol. (mikologija) in lihen. (lihenologija). Ti področji podrobneje nista razčlenjeni. V slovar so vključene tudi cianobakterije, za katere je značilna oksigena fotosinteza in jih tradicionalno obravnava algologija. Ta skupina ima označevalnik biol. (biologija). Le v manjšem obsegu so bili v slovar vključeni termini, ki poimenujejo bolezni rastlin: fitopatol. (fitopatologija).

Ker nobena veda ni strogo zamejena, pač pa se navezuje ali povezuje s sorodnimi vedami, strokami, smo v slovar vključili tudi termine, ki sicer spadajo na druga področja, a so v določenem delu pomembni tudi za botaniko. Med njimi so npr. agr. (agronomija), biogeogr. (biogeografija), biokem. (biokemija), biotehn. (biotehnologija), gen. (genetika), geol. (geologija), ped. (pedologija) in še nekatera druga.

Tematsko so v slovar vključene tudi taksonomske in sintaksonomske kategorije, ki so označene s strokovnimi označevalniki sist. (sistematika), sinsist. (sinsistematika) ali sintaks. (sintaksonomija). V slovarju je od evkariontov upoštevana taksonomska razdelitev gliv in rastlin, deloma pa so vključeni tudi prokarionti in nekateri protisti. S slovarskimi sestavki so sicer prikazani le taksoni višjih taksonomskih kategorij. Zaradi preglednosti so imena taksonov, ki se nanašajo na (višje) rastline, označena s strokovnima označevalnikoma bot., sist., algološki taksoni z algol., sist., glivni taksoni z  mikol., sist. Ostali, zlasti prokariontski, taksoni pa imajo označevalnika biol., sist.

Pojasnilo

V slovar so po potrebi vključena tudi pojasnila, s katerimi je obravnavani pojem opredeljen glede na zunanje okoliščine, niso pa njegova pojmovna sestavina. Primera:

fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -a -- s fitogeogr. po M. Wraberju
nomen invalidum -- -- [nómen inválidum] (lat.) sist. po Mednarodnem kodeksu nomenklature za alge, glive in rastline

Etimoloških podatkov, torej podatkov o izvoru terminov, v slovarju nismo upoštevali, pač pa smo pri terminih, pisanih v citatni obliki, navedli jezik izvora.

Definicija

V terminološkem slovarju mora biti definicija strokovno pravilna, nedvoumna, kratka, praviloma neenciklopedična. Napisana je v terminografskem metajeziku, ki se razlikuje od siceršnjega jezika znanstvenih razprav in strokovnih člankov po natančni in kontrolirani rabi terminov (navajajo se samo prednostni termini), zgoščenosti, usklajenosti z definicijami prirednih pojmov iste pojmovne skupine. Za slog definicij je značilna raba glagolskih oblik v tretji osebi, izključna raba sedanjika, pogosto je izražanje v trpniku. Specifična je tudi raba male začetnice na začetku in izpust pike na koncu definicije.

Definicija je praviloma sestavljena iz treh prvin: uvrščevalne sestavine, ki poimenuje nadredni pojem, in bistvenih, za pojasnjevani pojem značilnih lastnosti ter razlikovalnih lastnosti, po katerih se ta pojem loči od prirednih pojmov, pri čemer gre za t. i. intenzijsko definicijo. Primer:

plód -ú m organ. organ kritosemenk /Angiospermae/, po oprašitvi in oploditvi nastal iz plodnice in drugih delov cveta ali socvetja, ki vsebuje seme ali več razvijajočih se semen, ob zrelosti pa omogoča njihovo razširjanje

Definicijo lahko dopolnjuje še navedba značilnih predstavnikov, ki pojem dodatno opredeljuje, kar je t. i. ekstenzijska prvina. V slovarju so pogoste definicije, ki vsebujejo obe sestavini, torej gre za intenzijsko-ekstenzijske definicije. Primer:

pečkáti plód -ega -ú m organ. birni plod, katerega sočni del se razvije iz cvetišča, iz plodnice pa ob zrelosti semen nastane peščišče s pečkami, npr. pri jablani (Malus), hruški (Pyrus), jerebiki (Sorbus)

Termini, ki jih opredeljuje le omejeno število pojmovnih sestavin, so v slovarju prikazani z okrnjeno definicijo, saj bi bilo navajanje dodatnih, terminografsko bolj ali manj nepotrebnih pojmovnih sestavin nesmiselno. Primer:

sedéči cvét -ega -a m organ. cvet, ki nima razvitega cvetnega peclja

Marsikateri zbirni pojem je, nasprotno, pojasnjen z enciklopedično definicijo, kar velja zlasti za predstavitve upoštevanih taksonov. Menili smo, da je smiselno, da te, mnogim uporabnikom manj znane pojme predstavimo natančneje in celoviteje. Zato smo v definicijah upoštevali pojmovne sestavine z več vidikov, npr. z ekološkega vidika, z vidika morfološke zgradbe, fizioloških značilnosti, načina razmnoževanja. Pri mnogih smo navedli tudi imena nižjih taksonov, ki jih pojasnjevani takson vključuje. Primer:

glíve -ív ž mn. (Mycota, Fungi) mikol., sist. kraljestvo heterotrofnih evkariontskih, nitastih ali enoceličnih, večinoma negibljivih organizmov, katerih celice so brez plastidov in imajo celično steno, ki večinoma vsebuje hitin in glukane, prehranjujejo se osmotrofno, živijo kot saprobionti, simbionti ali zajedavci, obsega pa hitridiomicete (Chytridiomycota), zigomicetne glive (Zygomycota), zaprtotrosnice (Ascomycota), prostotrosnice (Basidiomycota), glomeromicete (Glomeromycota) in mikrosporidije (Microsporidia)

V stroki se pojavljajo tudi termini, ki hkrati poimenujejo dva različna pojma znotraj istega strokovnega področja, npr. s terminom glavica sta poimenovana tako določena oblika grozdastega socvetja, kakor tudi vrsta sejalnega ploda, zato je glavica prikazana v slovarskem sestavku, v katerem sta za zaporednima arabskima številkama navedeni dve različni definiciji. Primer:

glávica -e ž 1. organ. enostavno grozdasto socvetje, pri katerem so na zelo kratki, zaobljeni socvetni osi nameščeni sedeči cvetovi ali kratkopecljati cvetovi  
    2. organ. suhi sejalni plod, nastal iz sinkarpnega pestiča, s suhim osemenjem, ki se ob zrelosti semen odpira na različne načine

Isti termin lahko na različnih področjih poimenuje različne pojme. Npr. termin deblo se uporablja v organografiji za poimenovanje olesenelega stebla, se pravi dela drevesa, ki nosi veje, hkrati pa v sistematiki zaznamuje eno od najvišjih taksonomskih kategorij. Tudi ti primeri so prikazani z zaporednimi številkami in z ustreznimi definicijami. Primer:

dêblo -a s 1. organ. olesenelo, trajno, navadno enojno steblo lesnatih rastlin, pri vrhu katerega izrašča krošnja
    2. sist. po Mednarodnem kodeksu nomenklature za alge, glive in rastline glavna sistematska kategorija med kraljestvom in razredom, poimenovana s končajem -phyta, npr. Streptophyta, pri algah Rhodophyta, Chlorophyta, pri glivah pa s končajem -mycota, npr. Basidiomycota

Razmerni termini

Pojmi, ki sestavljajo pojmovni sistem stroke, so medsebojno povezani v bolj ali manj obsežne pojmovne skupine, znotraj katerih se kažejo bodisi hierarhična ali partitivna razmerja. Partitivnih razmerij, se pravi razmerij med celoto in njenimi deli, v slovarju nismo izkazali. Pri hierarhičnih razmerjih pa gre za pojme na različnih hierarhičnih ravninah, in sicer za nadredne, torej pojmovno širše pojme, ki lahko vključujejo več ožjih, torej podrednih pojmov; ti podredni pojmi medsebojno tvorijo nižjo skupno hierarhično ravnino tako, da se med njimi vzpostavi nova skupina prirednih pojmov. Na sistemu hierarhičnih razmerij temelji tudi taksonomski sistem: npr. razmerje med rodom in vrstami, ki jih vključuje, ter razmerje med temi vrstami.

Dodamo naj še, da pojmovnega sistema katerekoli stroke zaradi njegove kompleksnosti ni mogoče celovito strukturirati. Zato smo se pri tem omejili predvsem na manjše, logično povezane pojmovne skupine, ki jih družijo določene izbrane lastnosti. Vsakokratna predstavitev pa je vedno odvisna tudi od vidika, po katerem smo jih strukturirali.
 
V slovarju so hierarhična razmerja prikazana eksplicitno in sistematično, vendar le v smeri od višje ravnine proti nižjim ravninam. Gre za dinamično predstavitev, pri kateri je vsakokratno izhodišče termin, naveden v iztočnici, razmerja pa se kažejo tako, da je nadredni termin naveden v začetnem delu definicije kot uvrščevalni termin oz. kot uvrščevalna sestavina, torej kot sestavina, ki termin uvrsti v ustrezno kategorijo; podredni termini, ki se uvrščajo v isto pojmovno skupino, so navedeni abecedno za oznako GL., priredni pa za oznako PRIM.

Vendar razmernih terminov nismo navajali pri vsakem terminu, pač pa le tam, kjer je to smiselno. Naj povedano predstavimo z navedbo manjšega dela pojmovne skupine list – cvetni list – čašni list ipd. Primeri:

líst -a m 1. organ. organ brstnic /Cormophyta/, ki eksogeno nastane na rastnem vršičku poganjka in je po notranji in zunanji zgradbi ter funkciji zelo raznolik GL.: cvétni líst, dníčni líst, klíčni líst, ovŕšni líst, zelêni líst
cvétni líst -ega -a m organ. vsak od preobraženih listov z različnimi funkcijami, ki sestavljajo cvet GL.: čášni líst, perigónov líst, plódni líst, prášnik, vênčni líst PRIM.: dníčni líst, klíčni líst, ovŕšni líst, zelêni líst
čášni líst -ega -a m organ. vsak od cvetnih listov z zaščitno funkcijo, ki tvorijo čašo v cvetu z dvojnim cvetnim odevalom S: sépal PRIM.: perigónov líst, plódni líst, prášnik, vênčni líst
dníčni líst -ega -a m organ. list, ki nastane pri dnu rastočega poganjka po kalitvi, brstenju, pri rasti stebel iz podzemnih organov, navadno z reducirano listno ploskvijo in ima lahko zaščitno funkcijo S: bazálni líst (2), katafíl PRIM.: cvétni líst, klíčni líst, ovŕšni líst, zelêni líst

V nekaterih primerih so za oznako GL. ŠE navedeni tudi pojmovno sorodni podredni termini, ki se delno razlikujejo v pojmovnih sestavinah in vidiku, po katerem so strukturirani. Primeri:

pogánjek -jka m organ. del stebla z listi, ki zraste v določenem obdobju rasti GL.: dôlgi pogánjek, krátki pogánjek GL. ŠE: glávni pogánjek, stránski pogánjek
glávni pogánjek -ega -jka m organ. poganjek, ki se razvije neposredno iz plumule embria PRIM.: stránski pogánjek
stránski pogánjek -ega -jka m organ. poganjek, ki izrašča obstransko iz glavnega poganjka ali stranskega poganjka višjega reda GL.: ékstravaginálni pogánjek PRIM.: glávni pogánjek

Sorodni priredni termini, ki se delno razlikujejo v pojmovnih sestavinah in vidiku, po katerem so strukturirani, so navedeni za oznako PRIM. ŠE. Primeri:

dormánca -e ž fiziol., ekol. biološko mirovanje rastlinske ali glivne strukture, npr. brsta, semena, trosa, ki je odvisno od notranjih in zunanjih dejavnikov, zgradbe GL.: dormánca bŕstov, dormánca semén PRIM. ŠE: kviescénca
kviescénca -e ž fiziol., ekol. začasno prenehanje določene fiziološke aktivnosti celic ali tkiv v rastlini, ki ga sprožijo neugodne zunanje razmere PRIM. ŠE: dormánca

Tujejezični ustrezniki
Tujejezični ustrezniki so navedeni na koncu slovarskega sestavka za oznakami za posamezni jezik. Praviloma je za vsak jezik prikazan en ustreznik, a jih je lahko tudi več, če smo našli tudi zanje potrditev v ustrezni tujejezični strokovni literaturi. V tem primeru si sledijo v abecednem zaporedju. Ne glede na abecedo so nazadnje zapisane še kratice. Pri pisnih različicah smo praviloma upoštevali le oblike, ki so v dotičnem jeziku prednostne, npr. za nemško Cauliflorie in Kauliflorie kot ustreznika za kavliflorijo, smo upoštevali le zapis z začetnico K-, hkrati pa smo navedli tudi sinonim Stammblütigkeit. Primer:

kavlifloríja -e ž organ. pojav, da se cvetovi razvijajo iz brstov na starejših vejah ali deblih, pogost zlasti pri tropskih lesnatih rastlinah z velikimi, težkimi plodovi, npr. pri kakavovcu (Theobroma cacao), rožičevcu (Ceratonia siliqua), jaku (Artocarpus heterophyllus)
 ang.: cauliflory n
 nem.: Kauliflorie f, Stammblütigkeit f
 lat.: caulifloria n

Pri nemških ustreznikih, kot je npr. Autotrophe, gre za samostalniško rabljene pridevnike, na kar smo opozorili s tem, da smo v teh primerih pred terminom dopisali še določni člen das za srednji spol.

avtotróf -a m fiziol., ekol. organizem, ki izkorišča anorganske vire, zlasti ogljik, dušik, pri čemer za biosintezo lastnih visokomolekularnih organskih snovi izrablja kot vir energije sevanje Sonca ali energijo, sproščeno pri oksidaciji navadno anorganskih snovi S: avtotrófni organízem GL.: fótoavtotróf, kemoavtotróf PRIM.: heterotróf
 ang.: autotroph n
 nem.: das Autotrophe n

Za okrajšavo lat. so navedeni termini različnega izvora: lahko gre za prave latinske izraze, ki so bili sprejeti v botanično latinščino, npr. folium za list, oz. za latinizirane izraze grškega izvora embryo iz gr. έμβρυον, ali pa gre za sodobne polatinjene termine, kot je npr. zloženka phytocoenosis, ki je tvorjena iz gr. φυτον in lat. coenosis, kar je podomačeno kot fitocenoza. Latinski izrazi se uporabljajo zlasti na področju organografije, citologije, histologije, deloma tudi v fiziologiji, marsikje pa se ne uporabljajo, kar velja za ekologijo, fitocenologijo, fitogeografijo. Pri teh terminih latinskih ustreznikov ni.

Posebno skupino tujejezičnih ustreznikov sestavljajo imena taksonov. Tako kot v slovenščini se tudi v angleščini in nemščini uporabljajo ista mednarodna znanstvena imena, ob katerih pa se lahko pojavljajo tudi domače ali podomačene oblike, pri čemer se mednarodno znanstveno ime v angleščini praviloma zapiše z malo začetnico in dobi angleško končnico
-s/-es za množino, npr. za Spermatophytina (prej Spermatophyta), slov. semenke, se v angleščini poleg domače oblike seed plants uporablja tudi oblika spermatophytes, v nemščini pa podobno – Samenpflanzen in Spermatophyten, torej se prevzeti izvorni obliki doda nemška končnica -en. Kot vidimo, se že sprejeta podomačena oblika mednarodnega znanstvenega imena ohranja, ne glede na to, ali je bilo mednarodno znanstveno ime kasneje spremenjeno (Spermatophyta – Spermatophytina). Primer:

seménke -énk ž mn. (Spermatophytina) bot., sist. poddeblo streptofitov (Streptophyta), ki se razširjajo s semeni, imajo zakrnele gametangije in zelo reduciran gametofit, ki se razvije v cvetu na sporofitu ter so življenju na kopnem najbolj prilagojeni embriofiti /Embryophyta/, obsegajo pa golosemenke /Gymnospermae/ in kritosemenke /Angiospermae/ PRIM. ŠE: cvétnice (1)
 ang.: seed plants n pl., spermatophytes n pl.
 nem.: Samenpflanzen f pl., Spermatophyten m pl.

Kazalčni slovarski sestavek

Sinonimi so v slovarju prikazani tudi kot samostojne iztočnice. Kot smo omenili, so prednostni termini prikazani s polnimi slovarskimi sestavki, vsi neprednostni sinonimi pa s kazalčnimi slovarskimi sestavki. Pri teh so v zaglavju navedeni ustrezni slovnični podatki in strokovni označevalniki, namesto definicije pa imajo kazalko (→), ki usmerja na prednostni termin. Pri prednostnem terminu so neprednostni sinonimi navedeni za oznako S. Primera:

člének -nka m organ.  → internódij
internódij -a m organ. del stebla med zaporednima nodijema, na katerem ni listov, zalistnih brstov in stranskih poganjkov S: člének

rezêrvni škrób -ega -a m biokem., cit.  → zalóžni škrób
sekundárni škrób -ega -a m biokem., cit.  → zalóžni škrób
zalóžni škrób -ega -a m biokem., cit. škrob, ki se tvori v amiloplastih založnih tkiv za daljši čas, npr. v gomoljih, koreninah, čebulah, semenih ali plodovih S: rezêrvni škrób, sekundárni škrób

S kazalčnimi slovarskimi sestavki so prikazane tudi kratice in okrajšave.

Zaradi ekonomičnosti je v stroki raba kratic pogosta, pri čemer sta tako kratica kot njena razvezana oblika enakovredni. Temu sledimo tudi v slovarju, kjer obe obliki povezuje dvosmerna puščica (↔). Kratice so bile v BTS prikazane kot nesklonljive, v BTS2 pa smo sledili pravopisni normi, po kateri se kratice praviloma sklanjajo. V zaglavju kratičnih iztočnic je tako ob rodilniški končnici naveden izgovor v oglatem oklepaju, oznaka za spol ter okrajšava krat., ki ji sledijo strokovni označevalniki. V polnem slovarskem sestavku pa je kratica navedena za oznako K. Ker se kratice, prevzete iz tujih jezikov, pogosto ohranjajo v izvorni obliki, je v  zaglavju teh iztočnic v okroglem oklepaju ob okrajšavi za jezik dajalca prikazana tudi izvorna razvezana oblika termina. Primer:

HSP -ja [haespé] m (ang. heat-shock protein) krat. fiziol., ekol.  ↔ proteín vročínskega šóka
proteín vročínskega šóka -a -- -- m K: HSP fiziol., ekol. stresni protein z zaščitno funkcijo, ki ga rastlina sintetizira pri vročinskem šoku ali zmrzali PRIM.: LEA-proteín
 ang.: heat-shock protein n, HSP
 nem.: Hitzeschockprotein n, HSP

Pri domačih kraticah smo mednarodno rabljene kratice navedli le med tujejezičnimi ustrezniki. Primer:

GSO -ja [geesó] m krat. biotehn.  ↔ génsko spremenjêni organízem
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m K: GSO gen., biotehn. organizem, katerega dednina je spremenjena z metodami genske tehnologije GL.: transgéna rastlína
 ang.: genetically modified organism n, GMO
 nem.: genetisch modifizierter Organismus m, GMO

Ker se v strokovni literaturi ob kratici DNK za deoksiribonukleinsko kislino pogosto uporablja tudi oblika DNA, smo izjemoma upoštevali obe. Podobno velja za nemščino, kjer smo ob DNA navedli tudi DNS. Primer:

DNK -- [deenká] ž krat. gen., biokem.  ↔ deóksiribonukleínska kislína
DNA -- [deená] ž (ang. deoxyribonucleic acid) krat. gen., biokem.  ↔ deóksiribonukleínska kislína
deóksiribonukleínska kislína -e -e ž K: DNK, DNA gen., biokem. nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, katere nukleotidi so zgrajeni iz deoksiriboze, organskih baz adenina, citozina, gvanina in timina ter fosfata ter pri evkariontih v povezavi s histoni tvori kromatin in nosi osnovno gensko informacijo PRIM.: ríbonukleínska kislína
 ang.: deoxyribonucleic acid n, DNA
 nem.: Desoxyribonukcleinsäure f, DNA, DNS
 lat.: acidum deoxyribonucleinicum n

Kratice, ki so sestavina terminov, so v slovarju prikazane podobno. Primer:

DNK-polimeráza -e [deenká] ž biokem., gen. vsak od encimov, ki katalizira sintezo DNK, pri kateri se z dodajanjem nukleotidnih enot sintetizira komplementarna veriga DNK
 ang.: DNA polymerase n
 nem.: DNS-Polymerase f

S kazalčnimi slovarskimi sestavki so prikazane tudi okrajšave, ki sicer niso samostojne polnopomenske terminološke enote, pač pa so praviloma obvezna sestavina zlasti mednarodnih znanstvenih imen, torej latinskih ali latiniziranih imen. S svojo pojavitvijo v imenu opozarjajo, da imata takson ali sintakson določene razlikovalne lastnosti.
Okrajšave so vedno zapisane s piko, izgovarjajo se kot polna razvezana oblika, zato je v okrnjenem zaglavju v oglatem oklepaju naveden izgovor, v okroglem oklepaju je glede na izvorni jezik dodana okrajšava za latinščino, sledijo pa še podatek, da gre za okrajšavo, in strokovni označevalnik ter za enosmerno puščico termin, s katerim je okrajšava povezana. V polnem slovarskem sestavku okrajšavo uvaja oznaka K. Primera:

agg. -- [agregátum] (lat.) okrajš. sist.  → agregát
agregát -a m K: agg. sist. skupina sorodnih vrst znotraj rodu, ki jih je po morfoloških lastnostih težko razločevati, npr. Achillea millefolium agg. S: zbírna vŕsta
 ang.: species aggregate n, species group n
 nem.: Aggregat n, Artengruppe f, Sammelart f
 lat.: aggregatum n
zbírna vŕsta -e -e ž sist.  → agregát

nom. dub. -- -- [nómen dúbium] (lat.) okrajš. sist., sintaks. → nomen dubium (1, 2)
nomen dubium -- -- [nómen dúbium] (lat.) K: nom. dub. 1. sist. po Mednarodnem kodeksu nomenklature za alge, glive in rastline znanstveno ime taksona, za katerega tipski material ne obstaja več in ga zaradi tega ni mogoče zanesljivo pripisati določenemu taksonu S: dvomljívo imé
 ang.: doubtful name n
 nem.: zweifelhafter Name m
 lat.: nomen dubium n
 2. sintaks. po Mednarodnem kodeksu fitocenološke nomenklature znanstveno ime sintaksona, katerega tipski popis je nepopoln ali vsebuje značilnice več sintaksonov, zato ga ni mogoče zanesljivo pripisati določenemu sintaksonu S: dvomljívo imé
 ang.: doubtful name n
 nem.: zweifelhafter Name m
 lat.: nomen dubium n
dvomljívo imé -ega -na s sist., sintaks. → nomen dubium (1, 2)

%	oznaka za odstotek
(…)	okrogli oklepaj za navajanje veljavnih mednarodnih znanstvenih imen taksonov
/…/	poševnici za navajanje starejših mednarodnih znanstvenih imen taksonov
[…]	oglati oklepaj za navajanje izgovora
→	enosmerna puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
↔	dvosmerna puščica za usmerjanje k enakovrednemu terminu
agr.	agronomija
algol.	algologija
ang.	angleško
biogeogr.	biogeografija
biokem.	biokemija
biol.	biologija
biotehn.	biotehnologija
bot.	botanika
briol.	briologija
cit.	citologija
ekol.	ekologija
f	femininum: samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola pri nemških in latinskih ustreznikih
fitocen.	fitocenologija
fitogeogr.	fitogeografija
fitopat.	fitopatologija
fiz.	fizika
fiziol.	fiziologija
gen.	genetika
geol.	geologija
GL.	glej: oznaka za navajanje podrednih terminov
GL. ŠE	glej še: oznaka za navajanje sorodnih podrednih terminov
hist.	histologija
hortikult.	hortikultura
K	krajšava: oznaka za navajanje kratic in okrajšav
kem.	kemija
krat.	oznaka za navajanje kratic
lat.	latinsko
les.	lesarstvo
lihen.	lihenologija
m	1. samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola; 2. maskulinum: samostalnik ali samostalniška besedna zveza pri nemških in latinskih ustreznikih
meteor.	meteorologija
mikol.	mikologija
mn.	samostalnik ali samostalniška besedna zveza v množini
n	1. neutrum: samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola pri nemških in latinskih ustreznikih; 2. noun: samostalnik ali samostalniška besedna zveza pri angleških ustreznikih
neustr.	strokovno neustrezni termin
npr.	na primer
okrajš.	okrajšava
organ.	organografija
paleopalin.	paleopalinologija
palin.	palinologija
ped.	pedologija
pl.	plural: samostalnik ali samostalniška besedna zveza v množini pri angleških, nemških in latinskih ustreznikih
PRIM.	oznaka za navajanje prirednih terminov
PRIM. ŠE	oznaka za navajanje sorodnih prirednih terminov
razmn.	razmnoževanje
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
S	oznaka za navajanje sinonimov
sinsist.	sinsistematika
sist.	sistematika
var. nar.	varstvo narave
zastar.	zastarelo: znanstveno ime taksona, ki ni več veljavno
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola

ADAMIČ, France, 1995: Kmetijski tehniški slovar. Ljubljana: Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete.

ALBERTS, Bruce idr., 2014: Essential Cell Biology. New York: Garland Science.

ALLAN, David J., 1995: Stream Ecology: Structure and Function of Running Waters. London: Chapman & Hall.

Allgemeine Mykologie (ur. Herbert Weber), 1993. Jena; Stuttgart: Gustav Fischer Verlag.

ANŽIČ, Vito, 2010: Izrazi iz morfologije semenk: slovensko-angleško-nemški glosar, pojmovni sistem in prevajalski problemi. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo.

BARRETT, Spencer Charles Hilton, 1995: Cvetnice: kritosemenke sveta. Ljubljana: DZS.

BATIČ, Franc, 1984: Osnovne značilnosti lišajev in ključ za določanje nekaterih indikatorskih epifitskih lišajev. Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveniji 2 (ur. Marija Gosar). Ljubljana: Prirodoslovno društvo Slovenije, 52–76.

BATIČ, Franc, 2007: Botanika: funkcionalna anatomija višjih rastlin. Gradivo za študente. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

BATIČ, Franc, WRABER, Tone, TURK, Boris, 2009: Pregled rastlinskega sistema s seznamom rastlin in navodili za pripravo študentskega herbarija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

BELL, Adrian D., BRYAN, Alan, 2008: Plant Form: an Illustrated Guide to Flowering Plant Morphology. Portland; London: Timber Press.

BELL, Peter Robert, HEMSLEY, Alan R., 2000: Green Plants: Their Origin and Diversity. Cambridge; New York: Cambridge University Press.

BERG, Linda R., 2008: Introductory Botany: Plants, People, and the Environment. Belmont: Thomson Brooks/Cole.

BEVK, Stanislav, 1927: Botanika za šolo in dom. Ljubljana: Državna zaloga šolskih knjig in učil.

Biologičeskij enciklopedičeskij slovar' (ur. Merkurij Sergejevič Giljarov), 1986. Moskva: Sovetskaja enciklopedija.

BOEDIJN, Karel Bernard, 1978: Rastlinski svet 3: Steljčnice, mahovi, praprotnice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

BOULLARD, Bernard, 1988: Dictionnaire de Botanique. Paris: Ellipses.

BRAUN-BLANQUET, Josias, 1964: Pflanzensoziologie: Grundzüge der Vegetationskunde. Wien; New York: Springer.

BRESINSKY, Andreas, KÖRNER, Christian, KADEREIT, Joachim W. idr., 2008: Strasburger Lehrbuch der Botanik. Heidelberg: Spektrum Akademischer Verlag.

BRINAR, Miran, 1970: Gozdarski slovar. Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije.

BROWN, James H., LOMOLINO, Mark V., 1998: Biogeography. Sunderland; Massachusetts: Sinauer Associates.

BRUS, Robert, 2004: Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.

BRUS, Robert, 2005: Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Bryophyte Biology (ur. Bernard Goffinet, A. Jonathan Shaw), 2000. Cambridge; New York: Cambridge University Press.

CORMACI, Mario idr., 2012: Flora marina bentonica del Mediterraneo: Phaeophyceae. Bullettin of the Gioenia Academy of Natural Sciences of Catania 45. 1–508.

CORMACI, Mario idr., 2014: Flora marina bentonica del Mediterraneo: Chlorophyta. Bullettin of the Gioenia Academy of Natural Sciences of Catania 47. 11–436.

CORMACI, Mario idr., 2017: Flora marina bentonica del Mediterraneo: Rhodophyta (Rhodymeniophycidae escluse). Bullettin of the Gioenia Academy of Natural Sciences of Catania 50. 1–391.

CORMACI, Mario idr., 2020: Flora marina bentonica del Mediterraneo: Rhodophyta – Rhodymeniophycidae I. Acrosymphytales, Bonnemaisoniales, Gelidiales, Gigartinales, Gracilariales. Bullettin of the Gioenia Academy of Natural Sciences of Catania 53. 1–346.

CORMACI, Mario idr., 2021: Flora marina bentonica del Mediterraneo: Rhodophyta – Rhodymeniophycidae II. Halymeniales, Nemastomatales, Peyssonneliales, Plocamiales, Rhodymeniales, Sebdeniales. Bullettin of the Gioenia Academy of Natural Sciences of Catania 54. 1–384.

ČARNI; Andraž, 2019: Pregled gozdnih združb Slovenije. Maribor: Univerzitetna založba. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/430

De CLERCK, Oliver, BOGAERT, Kenny A., LELIAERT, Frederik, 2012: Diversity and Evolution of Algae: Primary Endosymbiosis. Advances in Botanical Research 64. 55–86.

DENFFER, Dietrich von, ZIEGLER, Hubert, 1982: Učbenik botanike za visoke škole: Morfologija i fiziologija. Zagreb: Školska knjiga.

DENGLER, Jiirgen, CHYTRY, Milan, EWALD, Andrew J., 2008: Phytosociology. Encyclopedia of Ecology, Vol.4: General Ecology (ur. Sven Erik Jørgensen, Brian D. Fath). Oxford: Elsevier.

DERMASTIA, Marina, 2007: Pogled v rastline. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo.

DETELA, Leon, 1960: Usvajanje neživega sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga.

DETELA, Leon, TOMAŽIČ, Gabrijel, 1951: Botanika za višje razrede gimnazij. Ljubljana: DZS.

DICKISON, William C., 2000: Integrative Plant Anatomy. San Diego: Harcourt/Academic Press.

Dictionaire de la botanique (ur. Albin Michel), 1999. Paris: Encyclopaedia Universalis.

Dictionary of Plant Sciences (ur. Michael Allaby), 2006. Oxford: Oxford University Press.

DIERSCHKE, Hartmut, 1994: Pflanzensoziologie: Grundlagen und Methoden. Stuttgart: Ulmer.

DOBZHANSKY, Theodosius, 1982: Genetics and the Origin of Species. New York: Columbia University Press.

DUCHAUFOUR, Philippe, 1998: Handbook of Pedology: Soils, Vegetation, Environment. Rotterdam; Brookfield: A. A. Balkema.

DUTTA, Athul Candra, 1979: Botany: for Degree Student. Calcuta: Oxford University Press.

Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik), 1987–2002. Ljubljana: Mladinska knjiga.

European Mires (ur. Peter D. Moore), 1984. London: Academic Press.

EVERT, Ray Franklin, 2006: Esau's Plant Anatomy: Meristems, Cells, and Tissues of the Plant Body: their Structure, Function, and Development. Hoboken: Wiley-Interscience.

Exkursionsflora für die Gebiete der DDR und der BRD (ur. Werner Rothmaler idr.), 1988. Berlin: Volk und Wissen Volkseigener Verlag.

Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol (ur. Manfred A. Fischer, Wolfgang Adler, Karl Oswald), 2008. Linz: Land Oberösterreich, OÖ Landesmussen.

FRANKE, Wolfgang, 1997: Nutzpflanzenkunde: nutzbare Gewächse der gemässigten Breiten, Subtropen und Tropen. Stuttgart; New York: Georg Thieme.

FREY, Wolfgang, LÖSCH, Rainer, 1998: Lehrbuch der Geobotanik: Pflanze und Vegetation in Raum und Zeit. Stuttgart; Jena; Lübeck; Ulm: Gustav Fischer.

GLAVAC, Vjekoslav, 1996: Vegetationsökologie: Grundfragen, Aufgaben, Methoden. Jena: Gustav Fischer Verlag.

GLEDHILL, David, 2002: The Names of Plants. Cambridge: Cambridge University Press.

GLOVER, Beverley Jane, 2014: Understanding Flowers and Flowering: An Integrated Approach. Oxford; New York: Oxford University Press.

GOGALA, Nada, 1993: Slikovno gradivo za študij fiziologije rastlin. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.

GOGALA, Nada, 1996: Simbiontske glive. Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana: BIA. 113–128.

GRAHAM, Linda E., GRAHAM, James M., WILCOX, Lee Warren, 2014: Plant Biology: Pearson new International Edition. Harlow: Pearson.

Green Seaweeds of Britain and Ireland (ur. Juliet A. Brodie, Christine A. Maggs, David M. John), 2007. London: British Phycological Society.

GUIRY, Michael D., GUIRY, G. M., 2022: AlgaeBase. World-wide electronic publication. Galway: National University of Ireland. https://www.algaebase.org/

GUREWITCH, Jessica, SCHEINER, Samuel M., FOX, Gordon A., 2002: The Ecology of Plants. Sunderland: Sinauer Associates.

HACIN, Ivan Janez, 1996: Simbiontske bakterije. Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana: BIA. 51–68.

Handbook of Photosynthesis (ur. Mohammad Pessarakli), 2005. Boca Raton; London; New York; Singapore: Taylor & Francis,.

HAWKSWORTH, David Leslie idr., 1995: Ainsworth & Bisby's Dictionary of the fungi. Wallingford: International Mycological Institute, an Institute of CAB International.

HAY, Roy, SYNGE, Patrick Millington, 1974: Enciklopedija okrasnih rastlin: 2048 barvnih slik rastlin za vrt in dom (priredil in prevedel Vinko Strgar). Ljubljana: Državna založba Slovenije.

HEINRICH, Walter, STRAKA, Herbert, 1970: Arealkunde. Stuttgart: Verlag Eugen Ulmer.

Henderson's Dictionary of Biological Terms (ur. Eleanor Lawrence), 1989. Harlow: Longman Group.

Henderson's Dictionary of Biology (ur. Eleanor Lawrence), 2008. Harlow; New York: Pearson Benjamin Cummings Prentice Hall.

Henderson's Dictionary of Biology (ur. Eleanor Lawrence), 2016. London: Pearson Education.

Herder Lexikon der Biologie 1–9 (ur. Rolf Sauermost), 1994. Heilderberg; Berlin; Oxford: Spektrum Akademischer Verlag.

HICKEY, Michael, KING, Clive John, 2000: The Cambridge Illustrated Glossary of Botanical Terms. Cambridge: Cambridge University Press.

HOČEVAR, Andrej, PETKOVŠEK, Zdravko, 1977: Meteorologija: Osnove in nekatere aplikacije. Ljubljana: Partizanska knjiga.

HODSON, Martin J., BRYANT, John A., 2012: Functional Biology of Plants. Chichester; Hoboken: Wiley-Blackwell.

HOEK, Christiaan van den, MANN, David G., JAHNS, Hans Martin, 1995: Algae: An Introduction to Phycology. Cambridge: Cambridge University Press.

HORVAT, Ivo, GLAVAČ, Vjekoslav, ELLENBERG, Heinz, 1974: Vegetation Südosteuropas. Stuttgart: Gustav Fischer Verlag.

HRČEK, Lojze, 1994: Kmetijski tehniški slovar. Zv. 7: Vinogradništvo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

ISAAC, Susan, 1992: Fungal-Plant Interactions. London: Chapman & Hall.

IVANČIČ, Anton, 2002: Hibridizacija pomembnejših rastlinskih vrst. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

IVANČIČ, Anton, 2002: Osnove rastlinske hibridizacije. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

JÄGER, Eckehart, NEUMANN, Stefanie, OHMANN, Erich, 2014: Botanik. Heidelberg: Springer Spectrum.

JOGAN, Jernej, 2000: Navodila za vaje iz sistematske botanike. Ljubljana: samozaložba. http://botanika.biologija.org/sist/skripta/sistbot-navodila-za-vaje.pdf

JUDD, Walter S. idr., 2008: Plant Systematics: A Phylogenetic Approach. Sunderland: Sinauer Associates.

KAUSSMANN, Bernhard, 1989: Funktionelle Morphologie und Anatomie der Pflanzen. Jena: Gustav Fischer Verlag.

KLEINIG, Hans, SITTE, Peter, 1999: Zellbiologie. Stuttgart: Gustav Fischer Verlag,

KOMÁREK, Jiří, ANAGNOSTIDIS, Konstantinos, 2005: Cyanoprokaryota: Oscillatoriales. Heidelberg: Elsevier.

KOTAR, Marijan, 2005: Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije.

KOTAR, Marijan, BRUS, Robert, 1999: Naše drevesne vrste. Ljubljana: Slovenska matica.

KRAJNČIČ, Božidar, 2001: Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

KRAMER, Kurt, LANGE-BERTALOT, Horst, 1986: Bacillariophyceae, Teil 1: Süsswasserflora von Mitteleuropa, Band 2/1. Stuttgart; New York: Gustav Fischer Verlag.

KREFT, Ivan, 1981: Biologija. III, Genetika: učbenik za srednje šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

LAH, Avguštin idr., 2002: Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije.

LAMBERS, Hans, CHAPIN, Francis Stuart, PONS, Thijs Leendert, 1998: Plant Physiological Ecology. New York: Springer Verlag.

LARCHER, Walter, 1994: Ökophysiologie der Pflanzen: Leben, Leistung und Streßbewältigungder Pflanzen in ihrer Umwelt. Stuttgart: Verlag Eugen Ulmer.

LARCHER, Walter, 2003: Physiological Plant Ecology: Ecophysiology and Stress Physiology of Functional Groups. Berlin: Springer Verlag.

LAUNERT, Edmund, 1998: Biologisches Wörterbuch: Deutsch-Englisch, Englisch-Deutsch. Stuttgart: Verlag Eugen Ulmer.

LAWLOR, David W., 1987: Photosynthesis: Metabolism, Control and Physiology. Harlow: Longmans Scientific & Technical; New York: Wiley.

Lehrbuch der Botanik: Für Hochschulen (ur. Eduard Strasburger, Peter Sitte), 2002. Heidelberg; Berlin: Spektrum Akademischer Verlag.

LEINS, Peter, ERBAR, Claudia, 2010: Flower and Fruit: Morphology, Ontogeny, Phylogeny, Function and Ecology. Stuttgart: Schweizerbart Science Publishers

LELIAERT, Frederik idr., 2003: Phylogeny of the Cladophorophyceae (Chlorophyta) Inferred from Partial LSU rRNA Gene Sequences: Is the Recognition of a Separate Order Siphonocladales Justified? European Journal of Phycology 38, 233–246.

LELIAERT, Frederik idr., 2007: Molecular Phylogeny of the Siphonocladales (Chlorophyta: Cladophorophyceae). Molecular Phylogenetics and Evolution 44/3, 1237–1256.

LELIAERT, Frederik idr., 2012: Phylogeny and Molecular Evolution of the Green Algae. Critical Reviews in Plant Sciences 30. 1–46.

LELIAERT, Frederik, BOEDEKER, Christian, 2007: Cladophorales. Green Seaweeds of Britain and Ireland (ur. Juliet A. Brodie, Christine A. Maggs, David M. John). London: British Phycological Society. 131–183.

LINCOLN, Roger J., BOXSHALL, Geoffrey Allan, CLARK, Paul F., 1998: A Dictionary of Ecology, Evolution and Systematics. Cambridge: Cambridge University Press.

LÖSCH, Rainer, 2001: Wasserhaushalt der Pflanzen. Wiebelsheim: Quelle & Meyer Verlag.

LOVRENČAK, Franc, 2003: Osnove biogeografije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

LUTHER, Hans, 1949: Vorschlag zu einer ökologischen Grundeinteilung der Hydrophyten. Helsingfors: Societas pro Fauna et Flora Fennica.

MacADAM, Jennifer W., 2009: Structure and Function of Plants. Ames: Wiley-Blackwell.

MARINČEK, Lojze idr., 1993: Nomenklatorische Revision der Illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia geobotanica: an international journal 12. 121–135.

MARTINČIČ, Andrej idr., 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

MARTINČIČ, Andrej, SUŠNIK, Franc, 1984: Mala flora Slovenije: praprotnice in semenke. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

MASTNAK, Matjaž, 2007: Pogled v rastlinski svet: Celovit priročnik o rastlinah. Ljubljana: Rokus Klett.

MASUCH, Georg, 1993: Biologie der Flechten. Heidelberg; Wiesbaden: Quelle & Meyer Verlag.

Mauseth, James D., 1988: Plant Anatomy. Menlo Park: The Benjamin-Cummings Publishing Company.

MAUSETH, James D., 2014: Botany: an Introduction to Plant Biology. Burlington: Jones and Bartlett Learning.

MAYER, Ernest, 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja: Verzeichnis der Farn- und Blütenpflanzen des slowenischen Gebietes. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

MAYR, Ernst, 2000: The Growth of Biological Thought: Diversity, Evolution, and Inheritance. Cambridge; London: Belknap Press of Harvard University Press.

MENDEL, Ralf-Rainer, 2011: Zellbiologie der Pflanzen. Stuttgart: Verlag Eugen Ulmer.

Moore, Randy, Clark, W. Dennis, Vodopich, Darrell S., 1998: Botany. Boston: WCB McGraw-Hill.

MUCINA, Ladislav, 1993: Nomenklatorische und syntaxonomische Definitionen, Konzepte und Methoden. Die Pflanzengesellschaften Österreichs: Teil 1, Anthopogene Vegetation (Ladislav Mucina, Georg Grabherr, Thomas Ellmauer). Jena: Gustav Fischer Verlag. 19–28.

MÜNTZING, Arne, 1953: Ärftlighetsforskning: En översikt av Metoder och Huvudresultat. Stockholm: Lts Vörlag.

NIKOLIĆ, Toni, 2017: Morfologija biljaka: razvoj, građa i uloga biljnih tkiva, organa i organskih sustava. Zagreb: Alfa.

NILSEN, Erik T., ORCUTT, David M., 1996: The physiology of Plants under Stress: Abiotic Factors. New York: John Wiley & Sons, Inc.

NULTSCH, Wilhelm, 2001: Allgemeine Botanik. Stuttgart; New York: Georg Thieme Verlag.

Peatlands (ur. Peter D., David J. Bellamy), 1974. London: Elek Science.

Penguin Dictionary of Plant Sciences (ur. Jill Bailey), 1999. London: Penguin books.

PETAUER, Tomaž, 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

PETAUER, Tomaž, RAVNIK, Vlado, ŠUŠTAR, France, 1998: Mali leksikon botanike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

PETRIČ, Meta, 1977: Botanika: Za študente agronomije. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

PETRIČ, Meta, 1978: Botanika: Citologija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

PISKERNIK, Angela, 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Plant Life in Aquatic and Amphibious Habitats (ur. R. M. M. Crawford), 1987. Oxford: Blackwell Scientific Publications.

Plant life in aquatic and amphibious: A Guide to Their Public Health Consequences, Monitoring and Management (ur. Ingrid Chorus in Jamie Bertram), 1999. London; New York: E & FN Spon.

POELT, Josef, 1969: Bestimmungsschlüssel europäischer Flechten. Lehre: Verlag von J. Cramer.

POLARD, Thomas Dean, EARNSHAW, William C., LIPPINCOTT-SCHWARTZ, Jennifer, 2017: Cell Biology. Philadelphia: Elsevier.

PROBST, Wilfried, 1987: Biologie der Moos- und Farnpflanzen. Wiesbaden: Quelle & Meyer Verlag.

RADOSEVICH, Steven R., HOLT, Jodie S., GHERSA, Claudio M., 2007: Ecology of Weeds and Invasive Plants: Relationship to Agriculture and Natural Resource Management. Hoboken: Wiley-Interscience.

RAFFAELLI, Mauro, THOMAS-DOMÉNECH, José Maria, 1990: Botanika. Ljubljana: Mladinska knjiga.

RAKOVEC, Jože, VRHOVEC, Tomaž, 2000: Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

RAVEN, Peter H., EVERT, Ray Franklin, EICHHORN, Susan E., 2013: Raven Biology of Plants. New York: W. H. Freeman and Company Publishers.

RAVNIK, Vlado, 1993: Splošna botanika za študente živilske tehnologije. Ljubljana: samozaložba.

RAVNIKAR, Maja, 1996: Rastlinske tkivne kulture. Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana: BIA. 149–164.

REECE, Jane B. idr., 2012: Campbell Biology: Concepts & Connections. Boston: Benjamin Cummings.

RICHARDS, A. J., 1997: Plant Breeding Systems. London: Chapman & Hall.

SALISBURY, Frank B., ROSS, Cleon W., 1992: Plant Physiology. Belmont: Wadsworth Publishing Company.

SCHAEFER, Matthias, 2012: Wörtherbuch der Ökologie. Heidelberg: Springer Spektrum.

SCHIMPER, Andreas Franz Wilhelm, FABER, Friderich Carl, 1935: Pflanzengeographie auf physiologischer Grundlage. Jena: Gustav Fischer Verlag.

SCHLEGEL, Hans G., 1990: General Microbiology. Cambridge: University Press.

SCHMITHÜZEN, Josef, 1968: Allgemeine Vegetationsgeographie. Berlin: W. de Gruyter.

SCHUBERT, Rudolf, WAGNER, Günther, 2000: Botanisches Wörterbuch: Pflanzennamen und botanische Fachwörter. Stuttgart: Ulmer.

SCHULZE, Ernst-Detlef, BECK, Erwin, MÜLLER-HOHENSTEIN, Klaus, 2002: Pflanzenökologie. Heidelberg; Berlin: Spektrum Akademischer Verlag.

SCHULZE, Ernst-Detlef, BECK, Erwin, MÜLLER-HOHENSTEIN, Klaus, 2005: Plant Ecology: With 506 Figures, most of them in Colour and 101 Tables. Berlin; Heidelberg: Springer.

SCOTT, Peter, 2008: Physiology and Behaviour of Plants. Chichester: J. Wiley.

SHORT, Emma, GEORGE, Alex, 2013: A Primer of Botanical Latin with Vocabular. Cambridge: University Press.

SIMPSON, Michael George, 2006: Plant Systematics. Amsterdam; Boston: Elsevier / Academic Press.

Slovenski medicinski slovar (ur. Miroslav Kališnik idr.), 2002. Ljubljana: Medicinska fakulteta; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; Zdravniška zbornica Slovenije.

STEARN, William Thomas, 1990: Botanical Latin: History, Grammar, Syntax, Terminology and Vocabulary. Newton Abbot; London: David & Charles.

STERN, Kingslay R., BIDLACK, James E., JANSKY, Shelley H., 2008: Introductory Plant Biology. Boston: McGraw-Hill.

STEVANOVIĆ, Branka M., JANKOVIĆ, Milorad, 2001: Ekologija biljaka sa osnovama fiziološke ekologije biljaka. Beograd: NNK International.

Strasburger Lehrbuch der Botanik (ur. Andreas Bresinsky idr.), 2002. Heidelberg; Berlin: Spektrum Akademischer Verlag

STRASBURGER, Eduard idr., 2014: Lehrbuch der Pflanzenwissenschaften. Berlin; Heidelberg: Springer Verlag.

STRASBURGER, Eduard idr., 1967: Strasburger's Textbook of Botany. London: Longman.

STRASBURGER, Eduard, DENFFER, Dietrich von, ZIEGLER, Hubert, 1982: Udžbenik botanike za visoke škole: Morfologija i fiziologija. Zagreb: Školska knjiga.

STRASBURGER, Eduard, MÄGDEFRAU, Karl, EHRENDORFER, Friderich, 1984: Udžbenik botanike za visoke škole: Sistematika, evolucija i geobotanika. Zagreb: Školska knjiga.

Strasburger's Plant Sciences: Including Prokaryotes and Fungi (ur. Andreas Bresinsky idr.), 2013. Berlin: Springer

STUŠEK, Peter, GOGALA, Nada, 1997: Biologija: Funkcionalna anatomija s fiziologijo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

STUŠEK, Peter, PODOBNIK, Andrej, GOGALA, Nada, 1998: Biologija: Celica. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

SZWEYKOWSKA, Alicija, SZWEYKOWSKI, Jerzy, BALCERKIEWICZ, Stanisław, 2003: Słownik botaniczny. Warszawa: Wiedza powszechna.

ŠUGAR, Ivan, 1990: Latinsko-hrvatski i hrvatsko-latinski botanički leksikon. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti; Globus.

TAIZ, Lincoln, ZEIGER, Eduardo, 2010: Plant Physiology. Sunderland: Sinauer Associates cop.

TARMAN, Kazimir, 1992: Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Terrestrial Photosynthesis in a Changing Environment: A Molecular, Physiological, and Ecological Approach (ur. Jaume Flexas, Francesco Loreto, Hipólito Medrano), 2012. Cambridge; New York: Cambridge University Press.

The Collins Concise Dictionary of the English Language (ur. Patrick Hanks), 1990. London; Glasgow: Collins.

The Concise Oxford Dictionary of Botany (ur. Michael Allaby), 1996. Oxford; New York: Oxford University Press.

The Dictionary of Cell and Molecular Biology (ur. John M. Lackie), 2013. Heidelberg: Elsevier Science.

The Evolutionary Synthesis: Perspectives on the Unification of Biology, With a New Preface (ur. Ernst Mayr, William B. Provine), 1998. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press.

The Hillier Manual of Trees & Shrubs (ur. John Hillier, Allen Coombes, Roy Lancaster), 2007. Devon: David & Charles.

The NCBI taxonomy database. Bethesda: National Library of Medicine, National Center for Biotechnology Information. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/taxonomy.

THOMAS-DOMÉNECH, José Maria, 1971: Botanika. Ljubljana: Mladinska knjiga.

TOME, Davorin, 2006: Ekologija: Organizmi v prostoru in času. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

TORELLI, Niko, 1983: Skorja: Izvor, zgradba in terminologija. Les 35/3–4. 53–56.

TORELLI, Niko, 1984: Prispevek k terminologiji skorje. Gozdarski vestnik 42/2. 64–69.

TORELLI, Niko, 1984: Prispevek k terminologiji skorje. Les 36/1–2. 33–35.

TORELLI, Niko, 1990: Les & skorja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Katedra za tehnologijo lesa.

Toxic Cyanobacteria in Water: A Guide to their Public Health Consequences, Monitoring and Management (ur. Ingrid Chorus, Jamie Bartram), 1999. London: E & FN Spon.

TURK, Zdravko, 1983: Lubje - skorja - ličje. Gozdarski vestnik 83. 431–434.

TURK, Zdravko, 1983: Še enkrat: lubje - skorja - ličje. Gozdarski vestnik 84. 165–166.

VAN DEN HOEK, Christian, MANN, David G., JAHNS, H. M., 1995: Algae: An Introduction to Phycology. Cambridge: Cambridge University Press.

VEBERIČ, Robert, 2010: Bioactive Compounds in Fruit Plants Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

VODNIK, Dominik, 2012: Osnove fiziologije rastlin. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

VRHOVŠEK, Danijel idr., 1985: Sladkovodne alge: ali jih poznamo? Ljubljana: Državna založba Slovenije.

WAGENITZ, Gerhard, 2003: Wörterbuch der Botanik. Heidelberg; Berlin: Spektrum Akademischer Verlag.

WERKER, Ella, 1997: Seed Anatomy. Berlin; Stuttgart: Gebrüder Bornträger.

WERNER, Dietrich, 1992: Symbiosis of Plants and Microbes. London: Chapman & Hall.

WILSON, John H., HUNT, Tim, 2015: Molecular Biology of the Cell: The Problems Book. New York; Abingdon: Garland Science.

WIRTH, Volkmar, 1995: Die Flechten Baden-Württembergs. Stuttgart: Ulmer.

WIRTH, Volkmar, 1995: Flechtenflora: Bestimmung und ökologische Kennzeichnung der Flechten Südwestdeutschlands und angrenzender Gebiete. Stuttgart: Ulmer.

WORMS: World Register of Marine Species. Flanders Marine Institute, Platform for Marine Research. https://www.marinespecies.org/

Wörterbuch der Mycologie (ur. Heinrich Dörfelt, Gottfried Jetschke), 2001. Heidelberg; Berlin: Spektrum Akademischer Verlag.

Wörterbücher der Biologie: Morphologie und Systematik der Pflanzen 1-2 (ur. Günther Natho idr.), 1990. Stuttgart: Gustav Fischer Verlag.

WRABER, Maks, 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17/1–6. 176–199.