Franc Batič in Borislava Košmrlj - Levačič

Franc Batič, Borislava Košmrlj - Levačič, Andrej Martinčič, Aleksa Cimerman, Boris Turk, Nada Gogala, Andrej Seliškar, † Alojz Šercelj in Gorazd Kosi

 

Botanični terminološki slovar

© 2013, 2011, ZRC SAZU

Z izjemo slikovnega gradiva je vsebina spletne izdaje enaka tiskani.

Urednika slovarja Franc Batič, Borislava Košmrlj - Levačič

Avtorji slovarja Franc Batič, Borislava Košmrlj - Levačič, Andrej Martinčič, Aleksa Cimerman, Boris Turk, Nada Gogala, Andrej Seliškar, † Alojz Šercelj in Gorazd Kosi

Svetovanje avtorjem Dušan Jurc

Recenzenta Dušan Jurc (mikologija), Milan Lovka (botanika)

Terminografski pregled Mojca Žagar Karer, Nina Ledinek

Jezikovni pregled tujejezičnih ustreznikov Nanika Holz (angleščina), Mateja Jemec Tomazin (nemščina), Kozma Ahačič (latinščina)

Avtor fotografije na naslovnici Franc Batič: ilirska zlatica (Ranunculus illyricus)

Terminografska obdelava in vnos podatkov z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič Borislava Košmrlj - Levačič

Oblikovanje platnic Dušan Grobovšek

Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Zanj Marko Snoj

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU
Zanj Oto Luthar
Glavni urednik Aleš Pogačnik

Ljubljana 2013

 

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI -ID= 268204288
ISBN 978-961-254-463-8 (html)

Uvodna beseda

Slovenska botanična terminologija se je začela skupaj z biološko terminologijo hitreje razvijati vzporedno z razvojem šolstva v slovenskem jeziku zlasti na srednješolski in visokošolski ravni (Bevk 1927, Kapus 1937, Detela in Tomažič 1947, 1951, Detela 1960). Pri tem je treba omeniti, da je zaradi našega zgodovinskega geopolitičnega položaja znotraj Avstro-Ogrske, kot tudi zaradi vodilne vloge nemških botanikov v obdobju, ko se je začelo razvijati visoko šolstvo na ozemlju današnje Slovenije, na botanično terminologijo vplivala predvsem nemška botanična šola. Za naš, kakor tudi srednjeevropski prostor je bil zlasti pomemben Strasburgerjev učbenik botanike za visoke šole, ki se dopolnjuje vsakih nekaj let in je trenutno v rabi že 36. izdaja (Bresinsky in sod. 2008). Prav zaradi natančnosti v terminologiji so bile številne izdaje tega učbenika prevedene tudi v druge jezike, med drugim tudi v celoti v hrvaščino. Oba prevoda smo s pridom uporabljali tudi na univerzah v Sloveniji (Mägdenfrau in Ehrfendorfer 1984, Denffer in Ziegler 1982). Prenosu te terminologije lahko sledimo najprej v prvem ključu za določanje praprotnic in semenk slovenskega ozemlja Angele Piskernik (1951), v vseh kasnejših izdajah Male flore Slovenije (Martinčič in Sušnik 1959, 1984, Martinčič in sod. 1999, 2007), ki so nastali na tej osnovi, kot tudi v učbenikih in skriptah za botaniko v Sloveniji (Petrič 1977, 1978). Zaradi finančnih omejitev, zaprtosti v ožje strokovne kroge, pa tudi zaradi izredno hitrega razvoja biologije in botanike v drugi polovici 20. stoletja so univerzitetni učbeniki s področja botanike nastajali znotraj ožjih recenzentskih krogov, med katerimi ni bilo pravega sodelovanja, še manj je bilo sodelovanja z jezikoslovci. Kasneje se je sodelovanje botanikov in drugih, ki se ukvarjajo z rastlinami in s tem posredno ali neposredno delujejo na področju terminologije, nekoliko izboljšalo, kar dokazujejo številni učbeniki (Ravnik 1993, Kotar in Brus 1999, Krajnčič 2001, Batič in sod. 2003, Ivančič 2002a, 2002b, Brus 2004, 2005, Kotar 2005, Mastnak 2007, Dermastia 2007). Prvi obširnejši botanični terminološki leksikon (Petauer, Ravnik in Šuštar 1998) ni nastal ob širšem usklajevanju, kar vsekakor zmanjšuje njegovo vrednost. K razvoju terminologije so v zadnjem času prispevali tudi številni prevodi botaničnih knjig iz tujih jezikov v slovenščino, vendar je v njih mogoče najti pogosto tudi napačno rabo terminov. Za razvoj botanične terminologije je pomembna še revija Proteus, ki je v vseh letih izhajanja skrbela za pravilno botanično terminologijo, kar velja tudi za znanstvene in strokovne revije s širšega področja biotehnike.

Na področju kmetijstva in gozdarstva so nastali strokovni terminološki slovarji, ki so uredili in odpravili marsikatero jezikovno zadrego, hkrati je bila terminologija za področje botanike  v veliki meri poenotena, čeprav so bili sprejeti tudi nekateri napačni termini (Brinar 1970, Hrček 1994, Adamič 1995). Lep primer tega je terminološki spor, če ga lahko tako imenujemo, med prof. dr. Nikom Torellijem in prof. dr. Zdravkom Turkom glede poimenovanja tkiv lesnatih rastlin, predvsem zgradbe debla (Torelli 1983, 1984a, 1984b, 1990, Turk 1983a, 1983b), v katerem je profesor Turk izhajal iz dokaj neusklajenega, prirejenega poimenovanja, predvsem v slovenski strokovni literaturi, medtem ko je profesor Torelli povezal izvirno poimenovanje v vodilni svetovni strokovni literaturi z domačim in v svoji izdaji terminološkega priročnika Les & skorja (Torelli 1990) odpravil terminološke napake na tem področju. V tem primeru sta dva gozdarja, ki sta delovala predvsem na področju lesarstva, reševala nekatere botanične terminološke probleme, nastale zlasti zaradi neusklajene rabe terminov v ožji stroki.

Botanični terminološki slovar, ki je pred vami, je prva publikacija s tega področja, ki je nastala ob sodelovanju botanikov in jezikoslovcev. Pobuda za nastanek slovarja je bila dana s strani Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je nato ob sodelovanju skupine botanikov in mikologov realizirala Sekcija za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po več kot desetih letih bolj in manj intenzivnega dela je nastal Botanični terminološki slovar, ki obsega poleg širšega področja botanike še mikologijo, vsaj v osnovnem obsegu. Gradivo, iz katerega smo črpali  termine, je navedeno v virih. Glavni viri so bile dostopne strokovne publikacije v slovenščini in nekaterih tujih jezikih, pomemben zgled so nam bili tudi terminološki slovarji v hrvaščini, angleščini in nemščini. Pri opredelitvi botanike kot biološke discipline in organizmov, ki naj bi jih slovar obravnaval, smo sledili 36. izdaji Strasburgerjeve botanike, v kateri so med  rastline uvrščeni vsi organizmi z oksigeno fotosintezo, torej tudi vse alge. Po istem viru smo v slovar vključili tudi glive in nekatere skupine organizmov, ki jih tradicionalno obravnavajo mikologi. Med prokarionti so v obravnavo vključene cianobakterije, ostali organizmi pa le v okrnjeni obliki. Vsa področja niso obdelana enakovredno, saj se posamezna podpodročja razlikujejo tako po pomembnosti kot tudi njihovi razvitosti v slovenskem prostoru, ne nazadnje so na poglobljenost obravnave vplivala tudi delovna področja avtorjev slovarja. Poudarek je na morfologiji in razmnoževanju višjih rastlin, ostala področja botanike so obdelana glede na to prioriteto. Pri izboru in definiranju terminov smo poskušali v največji meri slediti razvoju znanosti na področjih botanike in mikologije, upoštevajoč ustaljene termine in zakonitosti slovenskega jezika.

Upamo, da bo slovar z izborom terminov in z definicijami v pomoč mnogim uporabnikom ter da bo prispeval k odpravljanju strokovnih napak, ki so se pojavile v različnih strokovnih in poljudnostrokovnih publikacijah ter prevodih. Hkrati menimo, da bo slovar koristen tudi pri  dopolnjevanju terminoloških slovarjev drugih ved, ki deloma obravnavajo botanične in mikološke pojme, npr. s področij kmetijstva (agronomije, hortikulture, živinoreje), gozdarstva, lesarstva, papirništva, veterine, farmacije in medicine.

Prepričani smo, da bo Botanični terminološki slovar dobra osnova za nadaljnje delo na tem področju in da bo terminološka skupina še naprej zbirala pripombe za morebitno novo izpopolnjeno izdajo. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem sodelavcem za potrpežljivost, dobro voljo in njihove prispevke. Enaka zahvala gre obema recenzentoma in institucijam, ki so omogočile izdajo tega dela.

Franc Batič, sourednik slovarja               

O nastajanju slovarja

Na pobudo Senata Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je bila jeseni leta 1999 v okviru Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ustanovljena osemčlanska Komisija za botanični slovar. Njeni člani so postali prof. dr. Franc Batič, prof. dr. Aleksa Cimerman, prof. dr. Nada Gogala, prof. dr. Andrej Martinčič, mag. Andrej Seliškar, akad. dr. Alojz Šercelj (umrl 2010), mag. Boris Turk in podpisana. Dr. Gorazd Kosi se je komisiji pridružil v maju 2010. Člani komisije, ki smo se sestajali dvakrat mesečno, smo se lotili priprav za izdelavo slovarja: narejen je bil izbor literature, iz katere so se z metodo podčrtovanja začeli zbirati termini, pripravljena je bila zasnova slovarja, člani so se seznanjali s terminografskimi načeli in metodo dela, začela se je tudi poskusna redakcija. Hkrati je v sodelovanju s Tomažem Seliškarjem začela nastajati računalniška aplikacija SlovarRed. Z namenom, da bi delo pospešili, smo se začeli člani od februarja 2000 dalje redno tedensko sestajati, komisija pa se je hkrati razdelila v dve skupini, tako da je lahko vzporedno potekala redakcija palinoloških in citoloških terminov. Delo je bilo organizirano tako, da so posamezni avtorji predlagali tematsko povezane skupine terminov, pripravili izhodiščne definicije, poiskali tujejezične ustreznike. Predloge smo nato na sejah skupinsko obravnavali, sprejemali prednostne in sopomenske oblike terminov, oblikovali definicije in spremljajoče slovarske prvine. V veliko pomoč nam je bila tudi elektronizirana metoda dela.

V zadnji fazi je potekala usklajevalna redakcija, med katero je bilo treba tematske sklope terminov, ki so bili obravnavani v ločenih skupinah, še skupno preveriti in uskladiti. To velja zlasti za termine s področja ekofiziologije, ki so bili dotlej obravnavani v sklopu fiziologije oz. ekologije. Slovarske sestavke s področja biotehnologije sta v letu 2007 pregledali dr. Jana Žel in dr. Maja Ravnikar ter predlagali nekaj koristnih dopolnitev in popravkov. Slovarsko besedilo sta spomladi 2011 pregledala recenzenta dr. Milan Lovka (botanični del) ter dr. Dušan Jurc (mikološki del). Njune predlagane spremembe, popravke in dopolnila smo skoraj v celoti upoštevali, saj so smiselno nadgrajevali besedilo slovarja. To velja še posebej za svetovanje dr. Dušana Jurca, ki je predlagal, kako naj v slovarju prikažemo sedaj veljavni sistem organizmov, ki jih je tradicionalno obravnavala mikologija in v ta namen pripravil seznam teh taksonov z ustreznimi novimi poimenovanji ter predlagal nekatere definicije. Skrbno izrisano ilustrativno gradivo k slovarju je prispeval mag. Paul Veenvliet, fotografijo cianobakterij je posnel dr. Gorazd Kosi, posnetek kremenaste alge pa dr. Gorazd Kosi v sodelovanju z dr. Kazimirjem Drašlerjem. Besedilo slovarja sta pred koncem redakcije terminografsko natančno pregledali dr. Mojca Žagar Karer in dr. Nina Ledinek ter predlagali koristne in upoštevanja vredne rešitve ter konkretne popravke. Slovar je v celoti skrbno pregledal tudi dr. Andrej Martinčič in med drugim opozoril zlasti na manjkajoče razmerne izraze, ostali avtorji pa so slovarsko besedilo pregledali po posameznih delih. Zapise tujejezičnih ustreznikov so jezikovno preverili še Nanika Holz, dr. Mateja Jemec Tomazin in dr. Kozma Ahačič. Prelom in oblikovanje slovarja je z veliko natančnostjo opravil Simon Atelšek, slovarsko besedilo pa so korekturno pregledali dr. Andrej Martinčič, dr. Boris Turk in Borislava Košmrlj - Levačič.

Iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k nastanku Botaničnega terminološkega slovarja, tako vsem avtorjem za njihov trud, znanje in vztrajnost, omenjenim sodelavcem za pomoč, kakor tudi predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marku Snoju za skrb, da je lahko delo nemoteno potekalo. Nenazadnje se iskreno zahvaljujem tudi svojemu možu, ki mi je vsa ta leta prijazno in z velikim razumevanjem stal ob strani.

Izid slovarja so finančno podprli Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za agronomijo, Oddelek za biologijo, Nacionalni inštitut za biologijo in Gozdarski inštitut Slovenije.

Borislava Košmrlj - Levačič, sourednica slovarja

Ljubljana , v novembru 2011

 

Pregled avtorjev po področjih

Franc BATIČ	botanika, citologija, histologija, organografija, sistematika, lihenologija, agronomija, genetika; deloma še: algologija, biokemija, ekologija
Aleksa CIMERMAN	mikologija, biotehnologija
Nada GOGALA	fiziologija, biokemija, biotehnologija
Gorazd KOSI	algologija
Andrej MARTINČIČ	ekologija, biogeografija, fitogeografija, briologija; deloma še: sistematika, organografija; izdelava preglednic: stres in ožjih tematskih ekoloških preglednic
Andrej SELIŠKAR	fitocenologija, sinsistematika, fitogeografija
† Alojz ŠERCELJ	palinologija, paleopalinologija, geologija
Boris TURK	botanika, citologija, histologija, organografija, genetika; izdelava preglednic: list, cvet, socvetja, seme, vede, pregled sistema rastlin in gliv; redakcija slikovnega gradiva
Borislava KOŠMRLJ - LEVAČIČ	zasnova slovarja, terminografsko vodenje, sooblikovanje definicij

UVOD

Botanični terminološki slovar je zasnovan kot normativni slovar, v katerem so botanični termini pojasnjeni z definicijami, navedeni pa so tudi angleški, nemški in, glede na rabo v stroki, latinski oz. latinizirani ustrezniki. Vendar uporabnik v njem ne bo našel imen, kot so npr. zvonček, dren ali smreka, saj je mogoče rastlinske taksone ustrezneje in bolj sistematično prikazati v specializirani sistematski literaturi. Za Slovenijo je to npr. Mala flora Slovenije, ki je izšla v več dopolnjenih izdajah.

Botanika, ki ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, se ukvarja z raziskovanjem, popisovanjem, poimenovanjem rastlinskih organizmov, s spoznavanjem njihove zgradbe, lastnosti, življenjskih procesov in z njimi povezanih pojavov v naravi. Naloga botanike je, da ob teh spoznanjih oblikuje in izpopolnjuje tako svoj pojmovni sistem kot tudi terminologijo. Zato smo si sestavljalci Botaničnega terminološkega slovarja prizadevali, da bi botanični pojmovni sistem uporabniku predstavili sistematično in pregledno ter ga seznanili z botaničnimi termini in pojmi, ki jih ti termini poimenujejo.

Slovar tematsko izhaja iz starejšega pojmovanja botanike, ko je veda razen rastlin obravnavala tudi glive, cianobakterije in lišaje, kar pomeni, da slovar v določenem obsegu upošteva tudi mikologijo, mikrobiologijo (cianobakterije) in lihenologijo. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da poimenovanje gliv še vedno ureja Mednarodni kodeks botanične nomenklature. Znotraj botanike so zajeti termini, ki se nanašajo na vse klasične poddiscipline botanike, od morfologije (citologije, histologije, organografije), fiziologije, genetike, sistematike in ekologije. Slovar torej obravnava rastline na vseh ravneh organizacije, tj. od celic, tkiv, organov, življenjskih procesov in ekosistemov, medtem ko so glive prikazane predvsem na morfološki, sistematski in biotehnološki ravni. V slovarju so upoštevani tudi termini s področij, kot so ekofiziologija, biokemija rastlin, rastlinska biotehnologija, biogeografija in druga sorodna področja. Termini so v slovarju označeni s strokovnimi označevalniki, ki povedo, na katero področje termini spadajo.

V terminologiji je zaradi jasnosti in nedvoumnosti v komunikaciji zaželeno, da obstaja za določen pojem le en termin, a se pogosto dogaja, da se za isti pojem znotraj iste stroke uporabljata dva različna termina ali je sopomenskih terminov celo več; npr. za pojem zvezdasto simetrični cvet se uporabljajo še termini: aktinomorfni cvet, polisimetrični cvet, radialnosimetrični cvet in zvezdasti cvet. Raba večjega števila terminov za isti pojem jezika stroke ne bogati, pač pa opozarja bodisi na nedodelanost pojmovnega sistema ali pa na premajhno skrbnost v strokovnem izražanju. V slovarju so variantna poimenovanja za isti pojem sicer upoštevana, a je med njimi vedno izbran termin, ki je po jezikovnih in strokovnih merilih najustreznejši. V omenjenem primeru je bil kot prednostni termin sprejet le termin zvezdasto simetrični cvet, ostali pa so izkazani kot neprednostni. Slovar z določanjem prednosti za posamezne termine usmerja rabo, vendar hkrati ta raba za uporabnike ni zavezujoča, temveč je prikazana kot priporočena. Tej terminografski odločitvi sledi tudi predstavitev terminov v slovarju. Tako so prednostni termini prikazani s polnimi slovarskimi sestavki, neprednostni pa s t. i. kazalkami.

V stroki se pojavljajo tudi termini, ki hkrati poimenujejo dva različna pojma znotraj istega strokovnega področja, pri čemer gre za rabo v širšem ali ožjem smislu, npr. termin list kot poimenovanje za vse oblike listov, ne glede na njihovo obliko, funkcijo, npr. klični list, zeleni list, list cvetnega odevala, a se termin list hkrati uporablja tudi v ožjem smislu, saj označuje le tipični, navadno sploščeni organ rastline, katerega osnovna funkcija je fotosinteza. Dvoumnosti se v stroki izognejo tako, da namesto oblike list v ožjem smislu uporabijo variantna termina zeleni list, pravi zeleni list.

Razumljivo je, da lahko isti izraz v različnih strokah poimenuje različne pojme. Npr. termin deblo se uporablja v organografiji za poimenovanje olesenelega stebla, se pravi dela drevesa, ki nosi veje, hkrati pa kot homonim v sistematiki zaznamuje eno od najvišjih taksonomskih kategorij. V slovarju so ti primeri prikazani z zaporednimi številkami in z ustreznimi definicijami.

Podobno kot za druge vede je za botaniko značilno, da se ob domačih terminih pogosto uporabljajo tudi termini, ki so bili prevzeti iz drugih jezikov. Precejšen del jih izvira iz klasičnih jezikov, npr. ob terminu jedro se uporabljata tudi podomačeni varianti nukleus iz lat. nucleus, pa tudi karion po gr. κάρυον, ki ga v polatinjeni obliki najdemo v zloženkah, kot je npr. caryogamia. Nekateri termini pa so prevzeti iz sodobnih tujih jezikov, npr. biodiverziteta iz angl. biodiversity. Sestavljalci slovarja smo si prizadevali, da bi tovrstno variantnost v slovarju omejili, zato tudi nismo upoštevali vseh terminoloških oblik, ki se pojavljajo v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, pač pa smo termine vrednotili glede na njihovo ustaljenost, pa tudi glede na jezikovnosistemsko ustreznost, se pravi, ali so termini pravopisno in besedotvorno usklajeni z normo slovenskega knjižnega jezika (npr. fotosintetsko barvilo – fotosintezno barvilo). Hkrati smo jih vrednotili tudi po njihovi strokovni ustreznosti, se pravi, kako se posamezni termini vključujejo v pojmovni sistem (npr. načelo strokovne ustreznosti nedvoumno izkazujejo termini pojmovne skupine encimi, ki so tvorjeni z enotnim obrazilom -aza: npr. encim, ki razgrajuje proteine je proteaza). Ob globalizacijskih pritiskih, ki se v sodobnem času kažejo kot prevladujoči vpliv angleškega jezika, smo si sestavljalci slovarja zastavili nalogo, da v primerih, ko je bila v stroki že izkazana raba domačega termina, tega pogosto prikažemo kot prednostnega. Tako smo v omenjenem primeru namesto termina biodiverziteta kot prednostni termin prikazali biotska raznovrstnost. Ob upoštevanju strokovne literature se je pogostokrat izkazalo, da se v virih za posamezne člene določene pojmovne skupine pojavljajo deloma domača in deloma tuja poimenovanja, zato izkazovanja razmerja domače – tuje ni bilo vedno mogoče v celoti sistemsko izpeljati.

Značilnost strokovnega jezika je tudi zgoščenost izražanja, ki se kaže v tem, da se je ob polnih oblikah terminov uveljavila tudi raba kratic, med katerimi so nekatere prešle iz strokovne rabe tudi v poljudnostrokovno. Npr. namesto termina deoksiribonukleinska kislina se pogosteje uporablja kratica DNK oz. izvorna oblika DNA. Zato so v slovar vključene tudi te oblike terminov.

Izbor terminov, ki smo jih vključili v slovar, je bil sicer narejen na podlagi izbranih strokovnih oz. znanstvenih primarnih in sekundarnih virov, vendar praviloma po ontološkem načelu, pri čemer smo pred redakcijo iz literature zbrane termine določene ožje ali širše pojmovne skupine sistematizirali, in sicer tako, da smo izdelali tematske, hierarhično urejene preglednice; npr. za tematska polja list, cvet, socvetje, plod, stres, fotosinteza, pa tudi za posamezne bolj ali manj obsežne ekološke, biogegrafske, fitogeografske in druge pojmovne skupine. S tem, ko smo strukturirano povzemali posamezne dele pojmovnega sistema skupaj s pripadajočo terminologijo, je postal izbor terminov bolj uravnotežen, manj je bilo možnosti, da bi kak termin spregledali, hkrati pa smo si ozavestili hierarhična razmerja med pojmi in termini, ki jih poimenujejo. Če smo pri tem naleteli na poimenovalne vrzeli, se pravi, da v domačih virih nismo našli ustreznega termina, smo si prizadevali to vrzel zapolniti tako, da smo poiskali jezikovnosistemsko primeren izraz. Pri tem smo se naslonili na izrazno obliko pojmovno sorodnih domačih terminov ali pa smo termin prevzeli in ga ustrezno podomačili. Ta metoda dela nam je omogočila, da je postala redakcija zanesljivejša, kar se kaže v terminografski strukturi definicij, njihovi medsebojni usklajenosti, pa tudi v povezavah med posameznimi iztočnicami.

V slovarju je upoštevano terminografsko načelo o samorazlagalnosti, kar pomeni, da so v njem kot iztočnice praviloma prikazani tudi termini, ki so bili uporabljeni v posameznih definicijah. Opozorimo pa naj še, da splošno rabljenih terminov drugih, z botaniko nepovezanih področij nismo upoštevali, niti jih nismo definirali. Taki so npr. termini elektron, makromolekula, organska spojina, tlak, žuželka ipd.

ZGRADBA SLOVARSKEGA SESTAVKA

Polni slovarski sestavek ima naslednje temeljne prvine: iztočnica – zaglavje – strokovni označevalnik – definicija – sopomenski izrazi – hierarhično povezani razmerni izrazi – in na koncu tujejezični ustrezniki.

Iztočnica

Iztočnice so enobesedni ali večbesedni termini, praviloma so zapisani z malo začetnico ter v edninski obliki, npr. terminologizirana besedna zveza botanični vrt. Ker v slovarju izhajamo iz pojmovnega sistema, vanj niso vključene posamezne sestavine terminov, niti pridevniki ali glagoli, kot so npr: vrt, botanični, botanizirati. Upoštevani tudi niso členi pojmovne skupine strokovnjak za določeno področje, npr. botanik. Ta termin vsebuje pojmovne sestavine izrazov strokovnjak + botanika, zato bi ga lahko definirali sklicevalno kot: strokovnjak za botaniko, ali pa bi v definiciji strokovnjak, ki se ukvarja … ponovili pojmovne sestavine, navedene v definiciji termina botanika. Omenimo naj še, da ti termini spadajo na obrobje pojmovnega sistema in ne prinašajo novih pojmovnih elementov.

Kot iztočnice so upoštevani tudi termini z različnimi nelatiničnimi črkovnimi ali števčnimi sestavinami: npr. C₃-rastlina, varianta α-karoten za alfakaroten, fitokrom 760 za fitokrom dolgovalovnega spektra. Iztočnice so razvrščene po absolutni abecedi, se pravi, da je vsak večbesedni termin razvrščen, kot da bi bil zapisan enobesedno. Nelatinične in števčne sestavine terminov so pri alfabetiranju upoštevane sekundarno, zato najdemo npr. obliko α-karoten neposredno za iztočnico karoten, se pravi, da naj uporabnik tovrstne termine išče le po njihovem latinično pisanem delu.

Citatno obliko imajo iztočnice za tipe imen, ki smo jih povzeli po mednarodnem kodeksu botanične oziroma fitocenološke nomenklature, npr.

nomen nudum -- -- [nómen núdum] m neskl. [...]

Podvojena iztočnica

Termini, ki se uporabljajo v variantnih pisnih oblikah, so zapisani s podvojeno iztočnico, npr. karoten tudi karotin. V to skupino lahko uvrstimo tudi termine z izimensko objedrno sestavino, se pravi termine, pri katerih je v tvorbeni podstavi osebno lastno ime. Zanje predlagamo zapis z veliko ali z malo začetnico, npr.:

Golgijev aparát -ega -a tudi golgijev apárat -ega -a [góldžijev] m cit. organel v evkariontski celici [...]

 

Zaglavje

V zaglavju so navedeni slovnično-jezikovni podatki, in sicer mesto jakostnega naglasa (to je označeno večinoma že v iztočnici; pri onaglaševanju se slovar naslanja na določila Slovenskega pravopisa 2001). Sledi rodilniška oblika samostalnika ali samostalniške besedne zveze, ki je izkazana s končajem, tj. tistim delom, po katerem se rodilniška oblika razlikuje od iztočnice, sledi še oznaka za spol, npr. rastlínska zdrúžba -e -e ž. Ker v slovarju prevladujejo iztočnice v ednini, pri njih število (edn./ednina) ni izkazano, pač pa je število označeno pri iztočnicah v množini, npr.:

fótosintézne svetlôbne reákcije -ih -ih -ij ž mn. fiziol., ekol. fotosintezne reakcije [...]

Če je izgovor iztočnice ali njenega dela drugačen od zapisa, je izgovor prikazan v oglatem oklepaju skupaj z naglasom, ki ga na tem delu iztočnice sicer ni, npr.

anatomíja kranz -e -- [kránc] ž hist. zgradba listov [...]

Če se oblika rodilnika ali njen del ujema z obliko v iztočnici, je to označeno s črticama, npr. alokácija asimilátov -e -- ž. Pri iztočnicah, pri katerih se mesto naglasa v rodilniku spremeni, se navede rodilniška oblika v celoti, npr. primárna rást -e rastí ž. Termini, ki se ne sklanjajo, so v rodilniku označeni samo s črticama, imajo pa oznako za spol z opozorilom na nesklonljivost, npr.:

spécies -- ž neskl. sist. → vŕsta (1, 2)

Etimoloških podatkov, torej podatkov o izvoru terminov, v slovarju nismo upoštevali.

 

Mednarodna znanstvena imena

Mednarodna znanstvena imena, se pravi, mednarodno rabljena latinska oz. polatinjena imena taksonov, tvorjena po načelih mednarodnega kodeksa botanične nomenlature, v slovarju niso navedena kot iztočnice. To so lahko le domača imena taksonov, npr. seménke, ali podomačene oblike, npr. embriofíti, pri čemer so v slovar praviloma uvrščeni le taksoni, ki označujejo kategorije od razreda do kraljestva. Mednarodna znanstvena imena so navedena v okroglem oklepaju za zaglavjem, npr. seménke -enk ž mn. (Spermatophytina). Če je v oklepaju več imen, je prvo navedeno veljavno ime, ki mu lahko za vejico sledi še drugo, po rabi in strokovni ustreznosti enakovredno ime, npr. rogovnjáki (Anthocerophytina, Anthocerotophytina).

V slovarju je upoštevana sistematika, kot jo prinaša 36. izdaja Strasburgerjevega učbenika botanike (Bresinsky et al., 2008), pri čemer je treba opozoriti, da je filogenetska razdelitev, temelječa na DNK, dorečena do poddebla semenk (Spermatophytina) oz. natančneje do magnolijcev (Magnoliopsida), kar pomeni, da je dosedanji sistem glede na novejša spoznanja v tem delu neustrezen, zato je njihova sistematika v filogenetskem smislu le začasna. V slovarju smo spremembe v taksonomskem sistemu sicer upoštevali, a smo želeli hkrati ohraniti tudi povezavo z dosedaj veljavnimi sistemi, zato smo se odločili za razlikovalno predstavitev. Namreč, sedaj veljavne filogenetske sistematske kategorije rastlin po Strasburgerju smo izkazali s splošno veljavnim zapisom mednarodnega znanstvenega imena v okroglem oklepaju, imena drugih, po sedanjem sistemu nefilogenetskih ali starejših kategorij pa smo navedli med poševnicama in jih definirali kot oganizacijski tip. Tako so npr. mahovi prikazani kot:

mahôvi -ôv m mn. /Bryophyta/ bot., sist. organizacijski tip embriofitov /Embryophyta/ s [...]

Med poševnicama je lahko navedeno tudi več starejših, nefilogenetskih, a še vedno uporabnih mednarodnih znanstvenih imen, npr.:

kritoseménke -nk ž mn. /Angiospermae, Magnoliophytina/ bot., sist. organizacijski tip semenk (Spermatophytina), pri katerih [...]

Po novi sistematiki so nekateri taksoni sicer ohranili status veljavne sistematske kategorije, a je bilo njihovo mednarodno znanstveno ime spremenjeno, zato so v slovarju prikazani tako z novim kot tudi prej veljavnim imenom. Npr.:

lístnati mahôvi -ih -óv m mn. (Bryophytina), /Musci/ briol., sist. poddeblo streptofitov (Streptophyta) [...]

Zlasti področje mikologije je z najnovejšimi filogenetskimi raziskavami doživelo precejšnje spremembe, saj se npr. nekdanje glive sluzavke (Myxomycota) po sodobni sistematiki uvrščajo v deblo sluzavcev (Mycetozoa), ki pa spadajo v kraljestvo praživali (Protozoa). Zato smo v slovar vključili tudi del taksonov, ki jih je mikologija tradicionalno obravnavala. Pri tem smo opozorili na strokovno neustrezna imena taksonov in ob njih za puščico navedli sedaj veljavna imena:

slúzavke -vk ž mn. (Myxomycota) mikol., zastar. ⇉ biol., sist. slúzavci

slúzavci -ev m mn. (Mycetozoa), /Myxomycota, Myxobionta, Myxostelida/ biol., sist. deblo praživali (Protozoa), [...] S: zastar. glíve slúzavke, zastar. slúzavke [...]

 

Sedaj veljavna in starejša mednarodna znanstvena imena taksonov so na enak način navajana tudi v definicijah, npr.:

émbrio -a m organ. večcelična zasnova mladega sporofita v semenu semenk (Spermatophytina) ter na gametofitih praprotnic /Pteridophyta/ in mahov /Bryophyta/ [...]

 

Pojasnila

V slovar so po potrebi vključena tudi pojasnila, s katerimi je obravnavani pojem pojasnjen glede na zunanje okoliščine, ki so povezane z določenim pojmom, niso pa njegova pojmovna sestavina, npr.:

fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -a -- s fitogeogr. po M. Wrabru vsako od šestih območij Slovenije [...]

nomen confusum -- -- [nómen konfúzum] m neskl. K: nom. conf. sist. po mednarodnem kodeksu botanične nomenklature ime taksona [...]

 

Strokovni označevalniki

Termini so v slovarju označeni s strokovnimi označevalniki, ki kažejo, na katero področje se določen termin uvršča. Termin, ki spada na več področij, je lahko označen z največ dvema strokovnima označevalnikoma. Ti označevalniki hkrati posredno izkazujejo tematsko strukturo slovarja. Zapisani so v okrajšani obliki, njihov seznam pa uporabnik najde v seznamu v slovarju uporabljenih krajšav. Pri tem je treba dodati, da termini pojmovne skupine veda, panoga v slovarju niso označeni s strokovnim označevalnikom, saj se po predmetnosti, ki jo poimenujejo, razlikujejo od ostalih terminov.

Jedrni del slovarja, razumljivo, sestavljajo termini, ki se nanašajo na rastline. Ker bi bil strokovni označevalnik bot./botanika preširok in premalo poveden, smo to področje razčlenili  na cit./citologijo, hist./histologijo, org./organografijo, palin./palinologijo (skupaj s paleopalin./paleopalinologijo), fiziol./fiziologijo in razmn./razmnoževanje, z označevalnikom bot. pa smo označili le splošne botanične pojme. V slovarju, v katerem bi bili obravnavani le botanični termini, ta označevalnik ne bi bil potreben. Termini, ki se nanašajo na rastline z vidikov: združba, okolje, razširjenost, varstvo narave, so označeni kot fitocen./fitocenologija, ekol./ekologija, fitogeogr./fitogeografija in var. nar./varstvo narave. Posebej so označeni še pojmi, ki se nanašajo na mahove: briol./briologija in na alge, algol./algologija. Ker so v sklopu algologije tradicionalno obravnavane tudi cianobakterije, se lahko označevalnik algol. v širšem smislu nanaša tudi na to skupino bakterij, za katere je značilna oksigena fotosinteza, sicer pa so cianobakterije označene kot biol./biologija. Le v manjšem obsegu so bili v slovar vključeni termini, ki poimenujejo bolezni rastlin: fitopatol./fitopatologija.

Vzporedno z botaniko v ožjem, sodobnem smislu so v slovar vključeni tudi termini, ki se nanašajo na glive in lišaje. Označeni so s strokovnima označevalnikoma mikol./mikologija in lihen./lihenologija. Ti področji podrobneje nista razčlenjeni.

Ker nobena veda ni strogo zamejena, pač pa se navezuje ali povezuje s sorodnimi vedami, strokami, smo v slovar vključili tudi termine, ki sicer spadajo na druga področja, a so v določenem delu pomembni tudi za botaniko oz. so z njo tako ali drugače povezani. Našteta po abecedi so to: agr./agronomija, biogeogr./biogeografija, biokem./biokemija, biol./biologija, biotehn./biotehnologija, fiz./fizika, gen./genetika, geol./geologija, kem./kemija, meteor./meteorologija, les./lesarstvo, ped./pedologija.

Tematsko so v slovar vključene tudi taksonomske in sintaksonomske kategorije, ki so označene s strokovnimi označevalniki sist./sistematika, sinsist./sinsistematika oz. sintaks./sintaksonomija. V slovarju je upoštevana taksonomska razdelitev evkariontov, gliv in rastlin, deloma pa so vključeni tudi prokarionti. Kot rečeno, so s slovarskimi sestavki sicer prikazani le taksoni višjih taksonomskih kategorij. Zaradi preglednosti so imena taksonov, ki se nanašajo na (višje) rastline, označena s strokovnima označevalnikoma bot., sist., algološki taksoni z algol., sist., glivni taksoni z mikol., sist. ostali, deloma prokariontski taksoni pa imajo označevalnika biol., sist.

Definicije

Definicija v terminološkem slovarju mora biti strokovno pravilna, nedvoumna, kratka, neenciklopedična. Napisana je v terminografskem metajeziku, ki se razlikuje od siceršnjega jezika znanstvenih razprav, strokovnih člankov po natančni in kontrolirani rabi terminov (praviloma se navajajo samo prednostni termini), zgoščenosti, usklajenosti z definicijami prirednih pojmov iste pojmovne skupine. Za slog definicij je značilna raba glagolskih oblik v tretji osebi, izključna raba sedanjika, pogosto je izražanje v trpniku. Specifična je tudi raba male začetnice na začetku in izpust pike na koncu definicije.

Definicija je praviloma sestavljena iz treh prvin: uvrščevalnega termina, ki poimenuje nadredni pojem, navedbe bistvenih, za pojasnjevani pojem značilnih lastnosti ter razlikovalnih značilnosti, po katerih se ta pojem loči od prirednih pojmov, npr.:

plód plodú m organ. organ kritosemenk /Angiospermae/, po oprašitvi in oploditvi nastal iz plodnice in drugih delov cveta ali socvetja, ki ščiti posamezno seme ali več razvijajočih se semen, ob zrelosti pa omogoča njihovo razširjanje [...]

Razen teh so pogoste tudi definicije, pri katerih pojasnjevalnemu delu sledi navajanje enega ali več značilnih predstavnikov:

pečkáti plód -ega plodú m organ. birni plod, katerega sočni del se razvije iz cvetišča, iz plodnice pa ob zrelosti semen nastane peščišče s pečkami, npr. pri jablani (Malus), hruški (Pyrus), jerebiki (Sorbus) [...]

V slovarju bo uporabnik našel oba tipa, ne pa tudi definicij, pri katerih je pojem pojasnjen samo z naštevanjem predstavnikov. Ta tip bi bil videti takole:

*iglavec -vca m bor, brin, jelka, macesen, smreka [...]

Ozkospecifični termini, ki jih opredeljuje le omejeno število pojmovnih sestavin, so v slovarju prikazani z okrnjeno definicijo, saj bi bilo navajanje dodatnih, bolj ali manj terminografsko neprimernih pojmovnih sestavin nesmiselno. Npr.:

sedéči cvét -ega -a m organ. cvet, ki nima razvitega cvetnega peclja [...]

Sicer pa je bistvena pojmovna sestavina sedečega cveta, torej pecelj, ki ga tak cvet nima, smiselno vsebovana v definiciji termina cvetni pecelj:

cvétni pêcelj -ega -clja m organ. neolistano steblo ali steblo z enim prilistom ali dvema prilistoma, ki nosi cvet [...]

Marsikateri zbirni pojem pa je, nasprotno, pojasnjen z enciklopedično definicijo, kar velja zlasti za predstavitve upoštevanih taksonov. Menili smo, da je smiselno, da te, mnogim uporabnikom manj znane pojme predstavimo natančneje in celoviteje. Zato smo v definicijah upoštevali pojmovne sestavine z več vidikov, npr. z ekološkega vidika, z vidika morfološke zgradbe, fiziološih značilnosti, načina razmnoževanja. Pri mnogih smo navedli tudi imena nižjih taksonov, ki jih pojasnjevani takson vključuje. Izjemoma je lahko dodan še kak značilen predstavnik. Npr.:

glíve -ív ž mn. (Mycota, Fungi) mikol., sist. kraljestvo heterotrofnih evkariontskih, nitastih ali enoceličnih, večinoma negibljivih organizmov, katerih celice so brez plastidov, imajo celično steno, ki večinoma vsebuje hitin in glukane, prehranjujejo se osmotrofno, živijo kot saprobionti, simbionti ali zajedavci, obsega pa hitridije (Chytridiomycota), jarmaste glive (Zygomycota), zaprtotrosnice (Ascomycota), prostotrosnice (Basidiomycota), glomeromicete (Glomeromycota) in mikrosporidije (Microsporidia) [...]

 

Sopomenski izrazi

V polnem slovarskem sestavku so za oznako S: zajeti vsi navedeni termini, ki poimenujejo isti pojem, torej sopomenke ali sinonimi. Gre za termine, ki smo jih na podlagi gradiva in skupne jezikovne ter strokovne presoje ovrednotili kot neprednostne, zato so ti sicer prikazani s kazalkami. Omenimo naj še, da smo pri preverjanju terminov in njihovih oblik razen navedenih virov upoštevali tudi mnoge druge vire, tako vire, dostopne v elektronski obliki na spletu, kakor tudi članke v znanstvenem in strokovnem revialnem tisku, zanimala pa nas je tudi poljudnostrokovna terminologija v Proteusu. Če je sopomenskih terminov več, so v slovarskem sestavku prednostnega termina razvrščeni po abecedi. V slovar pa niso bili vključeni žargonski, starinski ali zastareli izrazi. Izjema so le imena taksonov, ki po sedanji sistematiki niso več ustrezna, zato smo jih označili kot zastarela.

zvézdasto simétrični cvét -- -ega -a m organ. cvet, ki se lahko s tremi ali več simetrijskimi ravninami razdeli na zrcalno enake dele, npr. pri rožnicah (Rosaceae) S: aktinomórfni cvét, polisimétrični cvét, radiálnosimétrični cvét, zvézdasti cvét [...]

 

Razmerni izrazi

Pojmi, ki sestavljajo pojmovni sistem stroke so medsebojno povezani v bolj ali manj obsežne pojmovne skupine, znotraj katerih se kažejo bodisi hierarhična ali partitivna razmerja. Partitivnih razmerij, se pravi razmerij med celoto in njenimi deli, v slovarju nismo izkazali. Pri hierarhičnih razmerjih pa gre za pojme na različnih hierarhičnih ravninah, in sicer za nadredne, torej pojmovno širše pojme, ki lahko vključujejo več ožjih, torej podrednih pojmov, med katerimi so ti na isti hierarhični ravnini, kar pomeni, da gre za priredne pojme. Na sistemu hierarhičnih razmerij temelji tudi taksonomski sistem, npr. razmerje med rodom in vrstami, ki jih vključuje, ter razmerje med temi vrstami.

V slovarju so hierarhična razmerja prikazana sistematično in smiselno. Gre za dinamično predstavitev, pri kateri je vsakokratno izhodišče termin, naveden v iztočnici, razmerja pa se kažejo tako, da je nadredni pojem naveden z uvrščevalnim terminom v začetnem delu definicije, podredni pojmi oz. termini so navedeni za oznako GL., priredni pa za PRIM. Ker sta v terminologiji pojmovni in poimenovalni vidik tesno povezana, ne preseneča dejstvo, da tvorijo posamezno pojmovno skupino največkrat termini z isto jedrno sestavino.

V slovar smo sicer vključili 208 iztočnic z jedrno sestavino list, a smo z upoštevanjem ontološkega vidika pri iztočnici list za oznako GL. navedli le naslednje termine: cvetni list, dnični list, klični list, ovršni list in zeleni list. Ker je list krovni termin pojmovne skupine, definicijo uvaja nadredni uvrščevalni termin organ. Ko se pomaknemo na nižjo hierarhično ravnino, npr. k iztočnici cvetni list, postanejo prej navedeni termini priredni, zato so navedeni za PRIM., podredni pa so čašni list, venčni list, perigonov list, plodni list in, ne glede na izrazno obliko, tudi prašnik. Definicijo uvaja termin list, vendar v terminografsko in pojmovno prirejeni obliki: vsak od preobraženih listov.

líst -a m 1. organ. organ brstnic /Cormophyta/, ki eksogeno nastane na rastnem vršičku poganjka in je po notranji, zunanji zgradbi in funkciji zelo raznolik GL.: cvétni líst, dníčni líst, klíčni líst, ovŕšni líst, zelêni líst [...]

cvétni líst -ega -a m organ. vsak od preobraženih listov z različnimi funkcijami, ki sestavljajo cvet GL.: čášni líst, perigónov líst, plódni líst, prášnik, vênčni líst PRIM.: dníčni líst, klíčni líst, ovŕšni líst, zelêni líst [...]

Pri navajanju razmernih izrazov smo se trudili, da bi bile skupine pojmovno izčiščene, enovite in smiselne, zato smo v nekaterih primerih pri prirednih nizih med seboj povezali le del terminov, ki so bili sicer pri nadredni iztočnici navedeni skupaj.

strésni proteín -ega -a m fiziol., ekol. protein, ki nastane ob delovanju stresnih dejavnikov, s čimer se navadno poveča odpornost rastline na stres GL.: proteín anóksičnega strésa, proteín hipóksičnega strésa, proteín hládnega strésa, proteín mráznega strésa, proteín vročínskega šóka [...]

Na nižji hierarhični ravnini smo za oznako PRIM. povezali le pojmovno bližnje termine:

proteín anóksičnega strésa -a -- -- m fiziol., ekol. stresni protein, ki nastaja ob odsotnosti kisika in kot izoencim glikolize in vrenja omogoča rastlini prilagajanje metabolizma anoksičnim razmeram PRIM.: proteín hipóksičnega strésa [...]

proteín hládnega strésa -a -- -- m fiziol., ekol. stresni protein z zaščitno funkcijo, ki nastaja v rastlini ob delovanju hladnega stresa PRIM.: proteín mráznega strésa, proteín vročínskega šóka [...]

Mnogih sicer sorodnih, a ne istovrstnih terminov, praviloma nismo povezovali. Izjemoma smo termine navajali tudi po drugem vidiku, če smo menili, da je to smiselno. V teh primerih smo jih navajali za oznakama GL. ŠE in PRIM. ŠE.

deljêni líst -ega -a m organ. enostavni list, katerega listna ploskev je krpata, nacepljena, razdeljena ali razrezana GL.: krpáti líst, nacépljeni líst, razdeljêni líst, razrézani líst GL. ŠE: dlánasto deljêni líst, pérnato deljêni líst PRIM.: céli líst [...]

pérnato krpáti líst -- -ega -a m organ. pernato deljeni list, pri katerem segajo zareze med krpami ali roglji manj kot do četrtine polovične listne ploskve, npr. pri dobu (Quercus robur) S: pernatokŕpi líst PRIM.: pérnato nacépljeni líst, pérnato razdeljêni líst, pérnato razrézani líst PRIM. ŠE: dlánasto krpáti líst [...]

Pojmovni sistem katere koli stroke je zaradi njegove kompleksnosti skoraj nemogoče celovito strukturirati. Zato smo se pri tem omejevali predvsem na manjše, logično povezane pojmovne skupine, ki imajo določene izbrane lastnosti. Vsakokratna predstavitev pa je vedno odvisna tudi od vidika, po katerem smo jih strukturirali.

 

Tujejezični ustrezniki

Ti so navedeni na koncu slovarskega sestavka za okrajšavami za posamezni jezik. Praviloma je naveden za vsak jezik en ustreznik, lahko jih je tudi več ali pa ustrezniki za posamezni jezik, lahko tudi za vse jezike, manjkajo. Upoštevali smo namreč le tujejezične ustreznike, za katere smo našli potrditev v ustrezni tujejezični literaturi. Če smo v virih našli pisne variante, npr. nemško Cauliflorie in Kauliflorie za kavliflorijo, smo najpogosteje upoštevali le obliko, ki jo določa nemški pravopis, torej Kauliflorie, razen te pa smo navedli še nemški sopomenski termin Stammblütigkeit. Sicer so ustrezniki znotraj istega jezika razvrščeni po abecedi.

Za okrajšavo lat. so navedeni termini različnega izvora: lahko gre za prave latinske izraze, ki so bili sprejeti v botanično latinščino, npr. folium za list, oz. latinizirani izrazi grškega izvora embryo iz gr. έμβρυον, ali pa gre za sodobne polatinjene termine, kot je npr. zloženka phytocoenosis, ki je tvorjena iz gr. φυτον in lat. coenosis, kar je podomačeno kot fitocenoza. Latinski izrazi se uporabljajo zlasti na področju organografije, citologije, histologije, deloma tudi v fiziologiji, marsikje pa se ne uporabljajo, kar velja za ekologijo, fitocenologijo, fitogeografijo. Pri teh terminih latinskih ustreznikov ni.

 Posebno skupino tujejzičnih ustreznikov sestavljajo imena taksonov. Tako kot v slovenščini se tudi v angleščini in nemščini uporabljajo ista mednarodna znanstvena imena, ob katerih pa se lahko pojavljajo tudi domače in/ali podomačene oblike, pri čemer se mednarodno znanstveno ime v angleščini praviloma zapiše z malo začetnico in dobi angleško končnico -s/-es za množino, npr. za Spermatophytina (prej Spermatophyta), slov. semenke, se v angleščini uporablja razen domače seed plants tudi oblika spermatophytes, v nemščini pa podobno, razen Samenpflanzen tudi Spermatophyten, torej se prevzeti izvorni obliki doda nemška končnica -en. Kot vidimo, se že sprejeta podomačena oblika mednarodnega znanstvenega imena ohranja, ne glede na to, ali je bilo mednarodno znanstveno ime kasneje spremenjeno (Spermatophyta – Spermatophytina).

Ker so mednarodna znanstvena imena navedena v oklepaju v začetnem delu slovarskega sestavka, jih med tujejzičnimi ustrezniki ne navajamo. Če ustrezne angleške ali nemške oblike v virih nismo našli, smo izjemoma navedli mednarodno znanstveno ime taksona.

seménke -nk ž mn. (Spermatophytina) bot., sist. poddeblo streptofitov (Streptophyta), ki se razmnožujejo s semeni, imajo zakrnele gametangije, močno reduciran gametofit se razvije v cvetu na sporofitu, so življenju na kopnem najbolj prilagojeni embriofiti /Embryophyta/, obsegajo pa golosemenke /Gymnospermae/ in kritosemenke /Angiospermae/ PRIM. ŠE: cvétnice (1) ang.: seed plants n pl., spermatophytes n pl. nem.: Samenpflanzen f pl., Spermatophyten m pl.

 

Kazalke

Neprednostni termini so prikazani z nepopolnimi slovarskimi sestavki, t. i. kazalkami, in sicer tako, da imajo ob iztočnici le zaglavje, po potrebi je dodan izgovor v oglatem oklepaju in strokovni označevalnik, za puščico, usmerjeno v desno, pa je navedena iztočnica s prednostnim terminom. Pri prednostnem terminu pa so ti termini, kot smo že omenili, navedeni za oznako S: kot sopomenke:

zvézdasti cvét -ega -a m organ. → zvézdasto simétrični cvét

zvézdasto simétrični cvét -- -ega -a m organ. cvet, ki se lahko s tremi ali več simetrijskimi ravninami razdeli na zrcalno enake dele, npr. pri rožnicah (Rosaceae) S: aktinomórfni cvét, polisimétrični cvét, radiálnosimétrični cvét, zvézdasti cvét PRIM.: dísimétrični cvét, mónosimétrični cvét [...]

S kazalkami so prikazane tudi okrajšane oblike terminov, pri čemer gre najpogosteje za kratice in redkeje za okrajšave. Ker se kratice v botanični literaturi praviloma ne sklanjajo, smo jih v slovarju prikazali kot nesklonljive, praviloma pa imajo dodan izgovor v oglatem oklepaju. Raba kratic z jedrno sestavino kislina oz. ang. acid izkazuje, da gre za ženski spol, zato smo ta tip v celoti tako prikazali. Sicer se kratice praviloma prevzemajo po izvorni obliki, zato je ta polna oblika termina navedena v okroglem oklepaju skupaj z oznako jezika dajalca. Izjema je kratica za deoksiribonukleinsko kislino, pri kateri se ob izvorni obliki DNA prednostno uporablja domača oblika DNK. Ker se kratice v besedilih pogosto pojavljajo, smo jih po rabi izenačili s polnimi oblikami terminov, na kar opozarja dvosmerna puščica:

DNK -- [deenká] ž neskl. krat. biokem., gen. ↔ deóksiribonukleínska kislína

DNA -- [deená] ž neskl. (ang. deoxyribonucleic acid) krat. biokem., gen. → deóksiribonukleínska kislína

Podobno so prikazane tudi okrajšave, npr.:

f. -- [fórma] okrajš. sist. → fórma (1)

Kratice in okrajšave so pri prednostni iztočnici prikazane za skupno oznako K:, ki sledi zaglavju:

deóksiribonukleínska kislína -e -e ž K: DNA, DNK gen., biokem. organska molekula v obliki dvojne vijačnice, ki [...]

fórma -e ž K: f. 1. sist. nenatančno opredeljena [...] npr. Achilea millefolium subsp. sudetica f. rosea [...]

Podobno so prikazane tudi neprednostne pisne oblike terminov, vendar brez strokovnega označevalnika in z okrajšavo gl. namesto puščice. Te pisne oblike terminov se pri prednostni obliki ponovijo kot drugi del podvojene iztočnice:

karotín -a m gl. karotén

karotén -a tudi karotín -a m 1. biokem., fiziol. neoksidirani karotenoid [...]

 

Makrostrukturna zgradba slovarja

Glavnino slovarja sestavlja besedilo, v katerem si slovarski sestavki sledijo v abecednem zaporedju iztočnic. Ta omogoča njenostavnejše in enotno razvrščanje in je tudi uporabniku prijazna oblika.

Posameznim slovarskim sestavkom je dodano slikovno gradivo, ki dopolnjuje definicije, uporabniku pa nudi vizualno predstavo o določenih značilnostih pojma.

Slovar dopolnjujejo še trije seznami tujejezičnih ustreznikov, v katerih so izhodiščne tujejezične oblike; torej gre za angleško-slovenski, nemško-slovenski in latinsko-slovenski seznam ustreznikov. Ti seznami uporabniku omogočajo, da lahko išče tudi v obratni smeri in npr. za angleški ustreznik najde pripadajoči termin v slovenščini.

Ker v omejenem obsegu predstavljena sistematika uporabniku zaradi razpršene slovarske predstavitve ne omogoča celovitega vpogleda v sistem, smo (v knjižni izdaji) slovarju dodali še preglednico, v kateri so višji taksoni razvrščeni pregledno in sistematično. Preglednico je po 36. izdaji Strasburgerjevega učbenika botanike priredil dr. Boris Turk.

0	oznaka za kotno stopinjo
%	oznaka za odstotek
()	okrogli oklepaj za navajanje veljavnih mednarodnih znanstvenih imen taksonov
/	ali
//	poševnici za navajanje starejših mednarodnih znanstvenih imen taksonov
[]	oglati oklepaj za navajanje izgovora
→	enosmerna puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
↔	dvosmerna puščica za usmerjanje k enakovrednemu terminu
⇉	enosmerna puščica za usmerjanje k veljavnemu mednarodnemu znanstvenemu imenu taksona
abb.	abbreviation: krajšava pri tujejezičnih ustreznikih
afr.	afrikansko
agr.	agronomija
algol.	algologija
ang.	angleško
biogeogr.	biogeografija
biokem.	biokemija
biol.	biologija
biotehn.	biotehnologija
bot.	botanika
briol.	briologija
cit.	citologija
ekol.	ekologija
f	femininum: samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola pri nemških ali latinskih ustreznikih
f pl.	femininum, pluralis: samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola v množini pri nemških ali latinskih ustreznikih
fin.	finsko
fitocen.	fitocenologija
fitogeogr.	fitogeografija
fitopatol.	fitopatologija
fiz.	fizika
fiziol.	fiziologija
fra.	francosko
gen.	genetika
geol.	geologija
gl.	glej: oznaka za usmerjanje k prednostni pisni obliki termina
GL.	glej: oznaka za navajanje podrednih pojmov
GL. ŠE	glej še: oznaka za navajanje sorodnih podrednih pojmov
gre.	grško
hist.	histologija
hortikult.	hortikultura
in	kaže na enakovredno pisno obliko termina
ita.	italijansko
izt.	iztočnica: ob sliki za navajanje pripadajoče iztočnice
K	krajšava: oznaka za navajanje kratic ali okrajšav
kem.	kemija
krat.	kratica: samostalnik, nastal iz začetnih delov večbesednega izraza
lat.	latinsko
les.	lesarstvo
lihen.	lihenologija
m	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
m	maskulinum: samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola pri nemških ali latinskih ustreznikih
m mn.	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola v množini
m neskl.	nesklonljivi samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
m pl.	maskulinum, pluralis: samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola v množini pri nemških ali latinskih ustreznikih
hun.	madžarsko
meteor.	meteorologija
mikol.	mikologija
n	neutrum: samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola pri angleških, nemških ali latinskih ustreznikih
n pl.	neutrum, pluralis: samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola v množini pri angleških, nemških ali latinskih ustreznikih
nem.	nemško
neustr.	strokovno in/ali jezikovno neustrezni termin
npr.	na primer
okrajš.	okrajšava: začetni ohranjeni del okrnjenega enobesednega ali večbesednega izraza, ki se piše s piko na koncu
organ.	organografija
paleopalin.	paleopalinologija
palin.	palinologija
ped.	pedologija
por.	portugalsko
PRIM.	oznaka za navajanje prirednih pojmov
PRIM. ŠE	oznaka za navajanje sorodnih prirednih pojmov
razmn.	razmnoževanje
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
S	oznaka za navajanje sopomenk
s mn.	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola v množini
s neskl.	nesklonljivi samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
sinsist.	sinsistematika
sist.	sistematika
spa.	špansko
šve.	švedsko
tudi	kaže na redkejšo pisno obliko termina
var. nar.	varstvo narave
zastar.	zastarelo: ime taksona, ki ni več veljavno
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola
ž mn.	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola v množini
ž neskl.	nesklonljivi samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola

ADAMIČ, F., 1995: Kmetijski tehniški slovar. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Suplement 23 – Agronomija, Ljubljana.

ADLER, W., OSWALD, K., FISCHER, R., 1994: Exkursionsflora von Österreich. Ulmer, Stuttgart und Wien.

ALLAN, J. D., 1995: Stream Ecology. Structure and function of running waters. Chapman & Hall, London.

ANŽIČ, V., 2010: Izrazi iz morfologije semenk: slovensko-angleško-nemški glosar, pojmovni sistem in prevajalski problemi. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska  fakulteta, Oddelek za prevajalstvo, Ljubljana.

BATIČ, F., 1984: Osnovne značilnosti lišajev in ključ za določanje nekaterih indikatorskih epifitskih lišajev. Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveniji 2. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, str. 52–76.

BATIČ, F., WRABER, T., TURK, B., 2003: Pregled rastlinskega sistema. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.

BATIČ, F., 2007: Botanika. Funkcionalna anatomija višjih rastlin. Teze za predavanja. Gradivo za študente. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.

BATIČ, F., WRABER, T., TURK, B., 2009: Pregled rastlinskega sistema. Druga dopolnjena in popravljena izdaja. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.

BELL, P. R., HEMSLEY, A. R., 2000: Green plants. Their origin and diversity. Second Edition. Cambridge University Press, Cambridge.

BEVK, S., 1947: Botanika za šolo in dom. Državna zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana.

BRESINSKY, A., KÖRNER, C., KADEREIT, J. W., NEUHAUS, G., SONNEWALD, U., 2008: Strasburger Lehrbuch der Botanik. 36. Auflage. Spectrum, Heidelberg.

BRINAR, M., 1970: Gozdarski slovar. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, Ljubljana.

BROWN, H. J., LOMOLINO, M. V., 1998: Biogeography. 2. edit. Sinauer Associates inc., Sunderland, Massachusetts.

BRUS, R., 2004: Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana.

BRUS, R., 2005: Dendrologija za gozdarje. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana.

CHORUS, I., BARTRAM, J., 1999: Toxic Cyanobacteria in Water: A guide to their public health consequences, monitoring and management. E & FN Spon, London.

CRAWFORD, R. M. M., (ur.), 1987: Plant life in aquatic and amphibious habitats. Blackwell scientific publications, Oxford.

Cvetnice: kritosemenke sveta, 1995: HEYWOOD, V. H., MOORE, D. M., RICHARDSON, I. B. K., STEARN, W. T., (ur.). DZS, Ljubljana.

DENFFER, D., ZIEGLER, H., 1982: Učbenik botanike za visoke škole. Morfologija i fiziologija. 31. izdanje. Prevod: DEVIDE, Z. Školska knjiga, Zagreb.

DERMASTIA, M., 2007: Pogled v rastline. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.

DETELA, L., TOMAŽIČ, G., 1947: Botanika za višje razrede gimnazij. Državna založba Slovenije, Ljubljana.

DETELA, L., TOMAŽIČ, G., 1951: Botanika za višje razrede gimnazij. Druga predelana izdaja. Državna založba Slovenije, Ljubljana.

DETELA, L., 1960: Usvajanje neživega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana.

Dictionary of biological terms, 1998: LAURENCE, E., (ur.). 11. Edition. Longmans.

Dictionary of biology, 2008: LAURENCE, E., (ur.). 14. Edition. Pearson Education Ltd., Essex.

Dictionary of Plant Sciences, 2006: ALLABY, M., (ur.). Revised edition. Oxford.

DÖRFELT, H., JETSCHKE, G., 2001: Wörterbuch der Mycologie. 2. Auflage. Spektrum, Gustav Fischer, Heidelberg, Berlin.

DUCHAUFOUR, P., 1998: Handbook of Pedology: Soils, Vegetation, Environment. A. Balkema, Rotterdam.

Enciklopedija Slovenije, 1987–2002: Ur. Javornik, M., idr. Mladinska knjiga, Ljubljana.

FRANKE, W., 1989: Nutzpflanzenkunde. Thieme, Stuttgart.

FREY, W., LÖSCH, R., 1998: Lehrbuch der Geobotanik. Pflanze und Vegetation in Raum und Zeit. Gustav Fischer, Stuttgart, Jena, Lübeck, Ulm.

Geografski terminološki slovar, 2005: KLADNIK, D., LOVRENČAK, F., OROŽEN ADAMIČ, M., (ur.). Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.

GLEDHILL, D., 2002: The names of plants. Cambridge University Press, Cambridge, UK.

GOGALA, N., 1993: Slikovno gradivo za študij fiziologije rastlin. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana.

GOGALA, N., 1996: Simbiontske glive. Biotehnologija, Osnovna znanja. BIA d. o. o., Ljubljana.

GUREWITCH, J., SCHEINER, S. M.,  FOX, G. A., 2002: The Ecology of Plants. Sinauer Associates Inc., Sunderland, Massachusetts.

HACIN, I. J., 1996: Simbiontske bakterije. Biotehnologija, Osnovna znanja. BIA d. o. o., Ljubljana.

Handbook of Photosynthesis, 2005: Pessarakli M., (ur.). Taylor & Francis, Boca Raton, London, New York, Singapore.

HAWSWORTH, D. L., KIRK, P. M., SUTTON, B. C., PEGLER, D. N., 1995: Ainsworth & Bisby’s Dictionary of  the fungi. Cab International, International Mycological Institute, Surrey, UK.

Hillier Nurseries, 1995: The Hiller manual of trees & shrubs. Sixth edition. David & Charles, Devon, UK.

HORVAT, I., GLAVAČ, V.,  ELLENBERG, H., 1974: Vegetation Südosteuropas. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart.

HRČEK, L., 1994: Kmetijski tehniški slovar. Vinogradništvo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.

ISAAC, S., 1992: Fungal-Plant Interactions. Chapman & Hall, London, New York, Tokyo, Melbourne, Madras.

IVANČIČ, A., 2002: Osnove rastlinske hibridizacije. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor.

IVANČIČ, A., 2002: Hibridizacija pomembnejših rastlinskih vrst. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor.

JOGAN, N., 2001, 2003: Navodila za vaje iz sistematske botanike. http://botanika.biologija.org/sist/skripta/sistbot-navodila-za-vaje.pdf

JUDD, W. S., CAMBELL, Ch. S., KELOG, E. A., STEVENS, P. F., DONOGHUE, M. J., 2008: Plant Systematics. Third edition. Sinauer Associates, INC. Publishers, Sunderland, Massachusetts, USA.

KAUSSMANN, B., SCHIEVER, U., 1989: Funktionelle Morphologie und Anatomie der Pflanzen. VEB Gustav Fischer Verlag, Jena.

KOMAREK, J., ANAGNOSTIDIS, K., 2000: Cyanoprokaryota, 1. Teil: Chroococcales. Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg, Berlin.

KOTAR, M., BRUS, R., 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica v Ljubljani, Ljubljana.

KOTAR, M., 2005: Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. Zveza gozdarskih društev Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana.

KRAJNČIČ, B., 2001: Botanika. Razvojna in funkcionalna morfologija rastlin. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor.

KRAMER, K., LANGE-BERTALOT, H., 1986: Bacillariophyceae, 1 Teil. Susswasserflora von Mitteleuropa, Band 2/1. Fischer, Stuttgart.

LAH, A., s sod., 2002: Okoljski pojavi in pojmi. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana.

LAMBERS, H., CHAPIN, F. C.,  PONS, T. L., 1998: Plant Physiological Ecology. Inc. Springer Verlag, New York.

LARCHER, W., 1994: Ökophysiologie der Pflanzen: Leben, Leistung und Streßbewältigung  der Pflanzen in ihrer Umwelt. 5. völlig neubearb. Aufl. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart.

LARCHER, W., 1995: Physiological Plant Ecology: Ecophysiology and Stress Physiology of Functional Groups. Third Edition. Springer Verlag, New York, Berlin, Heidelberg.

LARCHER, W., 2003: Physiological Plant Ecology. Ecophysiology and Stress Physiology of Functional Groups. Fourth Edition. Springer, Berlin, etc.

LAUNERT, E., 1998: Biologisches Wörterbuch, Deutsch-Englisch, Englisch-Deutsch. Ulmer, Stuttgart.

LAWLOR, D. W., 1987: Photosynthesis: metabolism, control and physiology. Longmans, Essex, UK.

LINCOLN, R., BOXSHALL, G., CLARK, P., 1998: A dictionary of ecology, evolution and systematics. Second edition. Cambridge University Press, Cambridge, UK.

LÖSCH, R., 2001: Wasserhaushalt der Pflanzen. Quelle & Meyer Verlag, Wiebelsheim.

LOVRENČAK, F., 2003: Osnove biogeografije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana.

MÄGDEFRAU, K., EHRENDORFER, F., 1984: Udžbenik botanike za visoke škole. 30. izdanje. Botanika: sistematika, evolucija i geobotanika. Prevod: DOMAC, R. Školska knjiga, Zagreb.

MARTINČIČ, A., SUŠNIK, F., 1959: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana.

MARTINČIČ, A., SUŠNIK, F., 1984: Mala flora Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana.

MARTINČIČ, A., WRABER, T., JOGAN, N., RAVNIK, V., PODOBNIK, A., TURK, B., VREŠ, B., 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

MARTINČIČ, A., WRABER, T., JOGAN, N., PODOBNIK, A., TURK, B., VREŠ, B., RAVNIK, V., FRAJMAN, B., STRGULC - KRAJŠEK, S., TRČAK, B., BABIČ, T., FISCHER, M. A., ELER, K., SURINA, B., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

MASTNAK, T., 2007: Pogled v rastlinski svet. Celovit priročnik o rastlinah. Založba Rokus Klett, Ljubljana.

Mauseth, J. D., 1988: Plant anatomy. The Benjamin/Cummings Publishing Company, Inc., USA.

MAYER, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.

MAUSETH, J. D., 1988: Plant anatomy. The Benjamin/Cummings Publishing Company, Inc., USA.

MEUSEL, H., 1965: Die Gliederung Europas in Florenregionen und Florenprovinzen auf floristischer und pflanzengeographischer Grundlage. Rev. biol. Bucaresti: 1–2, str. 99–107.

MOORE, P. D., 1984: European Mires. Academic Press, London.

MOORE, P. D., BELLAMY, D. J., 1974: Peatlands. Springer Verlag, New York.

Moore, R., Clark, D., Vodopich, D. S., 1998: Botany. Second edition. WCB McGraw-Hill, USA.

NILSEN, E. T., ORCUTT, D. M., 1996: The physiology of plants under stress. Abiotic Factors. John Wiley & Sons, Inc., New York, Chichester, Brisbane, Toronto, Singapore, Weinheim.

NULTSCH, W., 2001: Allgemeine Botanik. 11. völlig neubearbeitete und erweiterte Auflage.Thieme, Stuttgart.

PETAUER, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

PETAUER, T., RAVNIK, V., ŠUŠTAR, F., 1998: Mali leksikon botanike. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

PETKOVŠEK, Z., HOČEVAR, A., 1977: Meteorologija: osnove in nekatere aplikacije. Partizanska knjiga, Ljubljana.

PETRIČ, M., 1977: Botanika (za študente agronomije). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

PETRIČ, M., 1978: Botanika (citologija). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

PISKERNIK, A., 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Državna založba Slovenije, Ljubljana.

POELT, J., 1969: Bestimmungsschlüssel europäischer Flechten. Verlag von J. Cramer, Lehre.

RAKOVEC, J., VRHOVEC, T., 2000: Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. 2. popr. izdaja. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana.

RAVNIK, V., 1993: Splošna botanika za študente živilske tehnologije. Samozaložba, Ljubljana.

RAVNIKAR, M., 1996: Rastlinske tkivne kulture. Biotehnologija, BIA d. o. o., Ljubljana.

RICHARDS, A. J., 1997: Plant breeding systems. Second edition. Chapman & Hall, London, Wienheim, New York, Tokyo, Melbourne, Madras.

SALISBURY, F. B., ROSS, C. W., 1992: Plant physiology. Fourth edition. Wadsworth Publishing Company Belmont, California.

SCHMITHÜZEN, J., 1968: Allgemeine Vegetationsgeographie. 3. Aufl. W. de Gruyter & Co., Berlin.

SCHUBERT, R., VENT, W., 1988:  Werner Rothmaler Exkursionsflora. Kritischer Band. 7. durchgesehene Auflage. Volk und Wissen Volkseigener Verlag, Berlin.

SCHULZE, E.-D., BECK, E., MÜLLER-HOHENSTEIN, K., 2002: Pflanzenökologie. Spektrum Lehrbuch, Gustav Fischer, Heidelberg, Berlin.

Schulze, E.-D., Beck, E., Müller-Hohenstein, K., 2005: Plant Ecology. Springer, Berlin, Heidelberg.

SIMPSON, M. G., 2006: Plant systematics. Elsevier & Academic Press, Burlington, San Diego, London.

SITTE, P., WEILER, E. W., KADEREIT, J. W., BRESINSY, A., KÖRNER, C., 2002: Strasburger Lehrbuch der Botanik. 35. Auflage. Spectrum, G. Fisher, Heidelberg-Berlin.

Slovenski medicinski slovar, 2002. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana.

STEVANOVIĆ, B. M., JANKOVIĆ, M. M., 2001: Ekologija biljaka sa osnovama fiziološke ekologije biljaka. NNK International, Beograd.

STRAKA, H., 1970: Arealkunde. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart.

STUŠEK, P., GOGALA, N., 1997: Biologija, Funkcionalna anatomija s fiziologijo. DZS, Ljubljana.

STUŠEK, P., PODOBNIK, A., GOGALA, N., 1998: Biologija, Celica. DZS, Ljubljana.

ŠUGAR, I., 1990: Latinsko-hrvatski i hrvatsko-latinski botanički leksikon. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb.

TAIZ, L., ZEIGER, E., 2010: Plant Physiology. Fifth Edition. Sinauer Associates Inc. Publishers, Sunderland, Massachusetts, USA. 

TARMAN, K., 1992: Osnove ekologije in ekologija živali. Državna založba Slovenije, Ljubljana.

The Collins concise dictionary, 1990: Williams Collins Sons & Co., London and Glasgow.

TOME, D., 2006: Ekologija. Organizmi v prostoru in času. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

TORELLI, N., 1983: Skorja - izvor, zgradba in terminologija. Les, 35/3–4, str. 53–56.

TORELLI, N., 1984a: Prispevek k terminologiji skorje. Gozdarski vestnik, 42/2, str. 64–69.

TORELLI, N., 1984b: Prispevek k terminologiji skorje. Les, 36/1–2, str. 33–35.

TORELLI, N., 1990: Les & skorja. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Katedra za tehnologijo lesa, Ljubljana.

TURK, Z., 1983a: Lubje - skorja - ličje. Gozdarski vestnik, 83, str. 431–434.

TURK, Z., 1983b: Še enkrat: lubje - skorja - ličje. Gozdarski vestnik, 84, str. 165–166.

VAN DEN HOEK, C., MANN, D. G., JAHNS, H. M., 1995: Algae: an introduction to phycology. Cambridge University Press, Cambridge.

von FABER, F. C., 1935: Pflanzengeographie auf physiologischer Grundlage. Gustav Fischer Verlag, Jena.

VRHOVŠEK, D., KOSI, G., BRICELJ, M., VREŠ, B., VALENTINČIČ, T., 1985: Sladkovodne alge: ali jih poznamo? [1.natis]. Državna založba Slovenije, Ljubljana.

WAGENITZ, G., 2003. Wörterbuch der Botanik. 2. Auflage. Spektrum, Heidelberg, Berlin.

WEBER, H., 1993: Allgemeine Mykologie. Gustav Fischer Verlag, Jena, Stuttgart.

WERKER, E., 1997; Seed anatomy. Gebrüder Bornträger, Berlin, Stuttgart.

WERNER, D., 1992: Symbiosis of Plants and Microbes. Chapman & Hall, London, Glasgow, New York, Melbourne, Madras.

WIRTH, V., 1995: Flechtenflora. UTB, Ulmer, Stuttgart.

WIRTH, V., 1995: Die Flechten Baden-Württembergs. Teil 1, Teil 2. Ulmer, Stuttgart.

WRABER, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17/1–6, str. 176–199.

Jeziko(slo)vna in terminografska literatura

Barrière, C., 2004: Building a concept hierarchy from corpus analysis. Terminology, 10/2, str. 241–263.

Bowker, L., 1996: Towards a corpus-based approach to terminology. Terminology, 3/1, str. 27–52.

Cabré, T., 1998: Terminology: Theory, methods and applications. John Benjamins Publishing Company, Amsterdam/Philadelphia.

Cabré, T., 2003: Theories of terminology: Their description, prescription and explanation. Terminology, 9/2, str. 163–199.

Gantar, P., 2004: Jezikovni viri in terminološki slovarji. Terminologija v času globalizacije. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 169–178.

Gorjanc, V., 1996: Terminologija novejših naravoslovnih strok (Ob primeru računalništva in jedrske fizike). Jezik in čas. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, str. 251–260.

Gorjanc, V., 2009: Slovenski terminološki portal. Terminologija in sodobna terminografija.  Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 303–310.

Hudeček, L., Mihaljević, M., 2009: Hrvatski terminološki priručnik. Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, Zagreb.

Kalin, M., 1991: Terminološki priročnik: Helmut Felber, terminology manual, Pariz, 1984. Jezikoslovni zapiski, 1, str. 181–190.

Košmrlj - Levačič, B., 2005: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidikastrokovne in jezikovne ravnine. Jezikoslovni zapiski, 11/2, str. 63–76.

Košmrlj - Levačič, B., 2006: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika terminografske ravnine. Jezikoslovni zapiski, 12/1, str. 71–87.

Košmrlj - Levačič, B., 2007: O terminih z vidika terminografske prakse. Razvoj slovenskega strokovnega jezika: Obdobja 24. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Ljubljana, str. 583–598.

Košmrlj - Levačič, B., 2009: Izdelava ontologij kot faza terminografskega dela obnastajajočem Botaničnem terminološkem slovarju. Terminologija in sodobna terminografija. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 163–178.         

Nuopponen, A., 1996: Concept systems and analysis of special language texts. Multilingualism in Special Communication. Proceedings of 10^th European LSP-Symposium. IIFT/TermNet. Vienna, str. 1069–1078.

Slovar slovenskega knjižnega jezika: Elektronska izdaja v. 1.0, 1998. DZS, Ljubljana.

Slovenski pravopis: 2001. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,Ljubljana.

Temmerman, R., Kerremans, K., 2003: Termontography: Ontology Building and the Sociocognitive Approach to Terminology Description. http://www.hf.uib.no/forskerskole/temmerman_art_prague03.pdf.

Veliki slovar tujk, 2002. Cankarjeva založba, Ljubljana.

Vintar, Š., 2008: Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminografija. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana.

Žagar Karer, M., 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.