Termin, po katerem sprašujete, je povezan s terminom, o katerem smo že pisali v odgovoru Sedeče vedenje, v katerem ugotavljamo, da termin sedeče vedenje v primerjavi s sedentarnim vedenjem upošteva terminološko načelo jezikovne kulture, zaradi česar smo ga izbrali kot primernejši ustreznik za angleški termin sedentary behaviour.

Povezavo med gibalnim in kognitivnim razvojem pri otrocih znanstveniki preučujejo že dlje časa, vse bolj pa se posvečajo vseživljenjskemu odnosu do gibanja med ljudmi in dejanskim gibanjem posameznika v enem dnevu, kar označuje krovni pojem vedenje. Vedenje je v SSKJ2 razloženo kot 'celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja'. Pomembna sestavina vedenja so torej posamezna dejanja, ki jih v primeru, da jih posameznik ponavlja, lahko označimo za vedenje te osebe (več o tem npr. Musek, Pečjak v učbeniku Psihologija, Ljubljana, DZS, 1993). Osnovna oblika termina je edninska, saj vedenje označuje krovni pojem vseh dejanj.

Osnova termina, ki vas zanima – 24-urno gibalno vedenje –, je gibalno vedenje. Ustreza angleškemu movement behavior in označuje telesno dejavnost, sedeče vedenje in spanje ter počitek vsakega posameznika. Zaradi tega menite, da bi bila ustreznejša raba množinske oblike, torej gibalna vedenja oz. 24-urna gibalna vedenja, in ne raba edninske oblike kot npr. v članku T. Ocvirk, M. Kovač in G. Jurak Vpliv omejitev gibanja za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2 na 24-urno gibalno vedenje in telesno zmogljivost otrok in mladostnikov (Šport 2021, str. 233–240)  in v članku K. Meh idr. Spremembe v 24-urnem gibalnem vedenju slovenskih najstnikov v času izolacijskih ukrepov ob prvem valu epidemije COVID-19 (Šport 2021, str. 251–256).

Menimo, da je raba v omenjenih člankih ustrezna in da edninska oblika termina ni sporna, ker dejstvo, da pojem vključuje več vrst vedenja, ni naloga poimenovanja, ampak definicije, ki je v konkretnem primeru popolnoma nedvoumna. Zato vam svetujemo, da termin 24-urno gibalno vedenje uporabljate v edninski obliki.