V vprašanju so izpostavljeni štirje slovenski predlogi za angleški termin sedentary behaviour. Po načelu izločanja bi najprej zavrnili enobesedno poimenovanje sedentarnost, ki je s pojmom, po katerem sprašujete sicer povezano, vendar ustreza angleškemu sedentarism. Ostanejo torej dvobesedna poimenovanja, v katerih je jedrna sestavina ali vedenje ali obnašanje.

Po SSKJ2 in Slovenskem pravopisu 2001 sta glagola obnašati se in vesti se sinonima, pri čemer oba priročnika glagol obnašati se usmerjata na vesti se. V Slovenskem medicinskem slovarju je vedenje prav tako določeno kot prednostni termin, v okviru slovarskega sestavka so navedene npr. zveze socialno vedenje, spolno vedenje, stereotipno vedenje, škodljivo vedenje, tvegano vedenje. O razmerju med poimenovanjema vedenje in obnašanje smo pisali tudi v odgovoru Obnašanje živali, objavljenem v Terminološki svetovalnici, v katerem smo potrdili, da sta poimenovanji sinonima, v konkretnem primeru pa smo prednost dali poimenovanju s sestavino obnašanje, ker se v gradivu, na podlagi katerega nastaja Terminološki slovar živinoreje, pojavlja pogosteje.

Glede na pregledano gradivo ne moremo potrditi razlikovanja med vedenjem in obnašanjem, kot je nakazano v vprašanju. Naj omenimo še, da je motorično obnašanje, ki je navedeno kot primer, v kontekstu tega vprašanja nekoliko specifično, saj ustreza angleškem terminu motor behaviour in se nanaša na gibalne sposobnosti; prim. npr. definicijo v APA Dictionary of Psychology, v katerem motor behaviour označuje vidike človekovega gibanja, ki vključujejo motorično kontrolo, motorični razvoj in motorično učenje. Lahko pa potrdimo, da v pregledanih slovarjih in besedilih za označevanje delovanja, ki kaže odnos do oseb, okolja, dražljajev, praviloma prevladuje vedenje.

Na koncu smo razmislili še o razmerju med sedentarnim vedenjem in sedečim vedenjem. Gre za sinonima, pri čemer prvo zvezo tvori prevzeti pridevnik sedentarni, drugo pa neprevzeti sedeči. Sedentaren je iztočnica v SSKJ2, ki ga v 2. pomenu razlaga kot 'za katerega je značilno veliko sedenja, malo gibanja'. Veliko sedenja in malo gibanja pa tipično opredeljujeta sedeče vedenje, ki se torej ne nanaša dobesedno na sedenje, ampak na dejavnosti, za katere je značilna nizka energetska poraba. V članku Physical activity, sedentary behavior and substance use among adolescents in Slovenian urban area / Telesna aktivnost, oblike sedečega vedenja in uživanje psihoaktivnih snovi med mladostniki v slovenskem urbanem okolju avtorici V. Lesjak in O. Stanojević-Jerković (Zdravstveno varstvo, 2015, str. 168) kot obliki sedečega vedenja izpostavita uporabo računalnika in gledanje televizije. Sedeči kot sestavina termina torej označuje negibanje (in ne sedenja). Naloga terminov namreč ni, da na izrazni ravni zajamejo celotno vsebino pojma. To je funkcija definicije.

Glede na pregledano gradivo ugotavljamo, da je sedeče vedenje v rabi relativno ustaljeno, z vidika strukture gre za zvezo pridevnika in samostalnika, ki je tipična struktura terminov v slovenščini, v razmerju do poimenovanja sedentarno vedenje pa upošteva tudi načelo jezikovne kulture. Menimo, da je primeren ustreznik za angleški sedentary behaviour, zato ne bi predlagali njegove zamenjave.