Uvodoma naj razjasnimo dilemo glede vrste pridevnikov. Oba pridevnika sta v vseh zgoraj navedenih zvezah vrstna. Po lastnostnih pridevnikih se namreč vprašamo z vprašalnico kakšen in se lahko stopnjujejo, medtem ko se po vrstnih vprašamo z vprašalnico kateri in se ne stopnjujejo (prim. odgovor Kateri pridevnik je rabljen v zvezi »nadstropna postelja« v Jezikovni svetovalnici). Ker v zvezah, ki jih navajate v vprašanju, tudi pridevnik plazovni označuje vrsto in se ga ne da stopnjevati, gre za vrstni pridevnik. Torej gre v vseh naštetih zvezah za vrstna pridevnika. 

Dilema torej ne izhaja iz vrste pridevnikov, temveč iz poimenovanja središčnega pojma, ki ga v sodobni strokovni literaturi označuje termin snežni plaz, včasih pa se je uporabljal tudi sinonimni termin lavina. Termin lavina najdemo tudi v Geografskem terminološkem slovarju, kjer je pod točko 2. kazalka na prednostni termin snežni plaz, ki je razložen kot 'snežna gmota, ki se na strmini loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol'. Da je lavina termin, ki se umika iz rabe, navaja tudi M. Pavšek v monografiji Snežni plazovi v Sloveniji (2002, str. 21), kjer pravi: »Besedo so uporabljali še na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo oblikovati domače lavinološko izrazje. […] Ker je beseda tujega izvora, zaradi primernejše domače danes skorajda ni več v rabi.« 

Zanimivo je torej, da se je geografska stroka poenotila glede termina za središčni pojem, medtem ko večbesedne termine, ki so povezani s tem pojmom, še vedno tvori tudi s pridevnikom lavinski. Pogosto obstajata po dva različna večbesedna termina za isti pojem, tako npr. Slovenski smučarski slovar navaja le termin lavinski bilten, ki je razložen kot 'podatki o debelini snežne odeje, vrsti, sprijetosti, kvaliteti, temperaturi snega, zraka in o oceni nevarnosti proženja snežnih plazov glede na nadmorsko višino in orientacijo po straneh neba', medtem ko Planinski terminološki slovar sicer navaja tudi termin lavinski bilten, a daje prednost terminu plazovni bilten. 

Razlogov, da se večbesedni termini oblikujejo tudi s pridevnikom lavinski, je verjetno več. Sklepamo, da je eden tudi ta, da se pridevnik plazovni nanaša na plaz, ki pa je poleg snežnega lahko tudi npr. zemeljski, kamniti ali ledeniški. Zaradi tega se zdi pridevnik lavinski natančnejši, saj se nanaša izključno na snežne plazove. Glede na to, da se je geografska stroka poenotila pri terminu snežni plaz, bi bil torej jezikovnosistemsko in tudi pomensko najnatančnejši pridevnik snežnoplazovni, ki pa ga v nam dostopnih strokovnih besedilih nismo našli in ga zaradi relativno ustaljenih dveh drugih možnosti ne priporočamo, saj bi to lahko povzročilo še večjo zmedo. Kljub omenjenemu pomisleku je torej po našem mnenju za oblikovanje večbesednih terminov, ki se nanašajo na snežne plazove, najustreznejši pridevnik plazovni. Pridevnik lavinski se nam kljub temu, da je v nekaterih zvezah zelo pogost, npr. lavinski kataster, zdi manj primeren, ker se nanaša na podstavni termin lavina, ki se v geografski stroki skoraj ne uporablja več. S terminološkega vidika je namreč ustrezneje tvoriti pridevnike iz aktualnega termina snežni plaz. 

Čeprav se v strokovnih besedilih precej enakovredno uporabljajo besedne zveze s pridevnikoma lavinski in plazovni, vam torej svetujemo, da uporabljate termine s pridevnikom plazovni, torej plazovna oprema, plazovni trojček in plazovni bilten.