Skip to main content
Telekonferenca

Description of the terminological problem:

Na našem prevajalskem oddelku smo se odločili, da bomo angleški termin teleconference prevajali s terminom teleseja. Termin označuje komunikacijo dveh ali več udeležencev, ki so na različnih lokacijah. Mnenje glede pomena predpone tele- v angleškem terminu teleconference ni enotno. Nekateri zatrjujejo, da je teleconference oz. teleconferencing krovni termin, ki zajema prenos zvoka in slike, drugi pa mu pripisujejo ožji pomen, ki zajema samo prenos zvoka. Za teleconferencing v ožjem pomenu bi bili v angleščini ustrezniki audio conferencing, telephone conferencing ali phone conferencing.

Zanima nas, kaj pomeni predpona tele- v slovenščini. Je sinonim za 'na daljavo' ali 'po telefonu' ali je pomen zabrisan (tako kot v angleščini)? Za uporabo termina teleseja za teleconference smo se odločili, ker se s prevodom omenjenega termina srečujemo predvsem pri prevajanju spletnih strani, kjer je treba paziti na kratkost in jedrnatost. Teleseja je nastala po analogiji s poimenovanji teledelo, telesrečanje, telesestanek. Ali obstajajo pomisleki z besedotvornega vidika glede ustreznosti tako tvorjenega izraza?

Question sent: 28. 5. 2020

Opinion of the Department of Terminology:

Vaše vprašanje je dvodelno, in sicer vas zanima, kaj pomeni predpona tele- in ali je tvorjenje poimenovanj s to predpono, npr. poimenovanja teleseja, ustrezno.

V SSKJ2 je tele- prvi del zloženk, ki se lahko nanaša na a) daljen, daljinski ali b) televizijo. V Slovenskem pravopisu (2001) pa je tele- prvi del podrednih zloženk tipa telediagnoza, telefaks, teleobjektiv, teleposnetek in prvi del podrednih zloženk tipa telefon, telegraf, telegram, telekomunikacija. Pomeni torej lahko dvoje 'na daljavo' ali 'v zvezi s telefonom'. Z besedotvornega vidika torej glede tvorjenke teleseja ni nobenih pomislekov.

Smo pa razmišljali o razmerju med poimenovanjema teleseja in telekonferenca in ne vidimo pravega razloga, zakaj za angleški termin teleconference ne bi uporabljali poimenovanja telekonferenca. Gre za ustaljeni termin, ki je npr. opredeljen na spletni strani Telekoma, vključen je v Islovar in Slovar družboslovne informatike avtorice V. Rebolj, v katerem označuje: 1. 'komunikacij/o/ v obliki sestanka, ki poteka po komunikacijskem vodu ali po internetu in omogoča prenos slike, zvoka, zaslonskih slik in videa in 2. 'konferenc/o/ med več lokacijami, ki poteka z uporabo zvoka prek računalnika, po telefonu ali po drugi zvočni povezavi'. Telekonferenca je tudi iztočnica v SSKJ2, v katerem je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe telekomunikacijskega omrežja sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci'.

Pri tem želimo opozoriti, da je telekonferenca termin. Za tvorjenje terminologije veljajo določena načela, ki so v funkciji zagotavljanja učinkovitega strokovnega sporazumevanja. Pri poimenovanju telekonferenca bi bilo napačno izhajati zgolj iz pomena tele- in pomena konference. Za terminologijo velja onomaziološko načelo, kar pomeni, da je bila telekonferenca pripisana pojmu z določeno vsebino. Termin se je relativno ustalil, zamenjava ustaljenega termina brez širšega konsenza stroke pa lahko povzroči marsikateri nesporazum.

Telekonferenca torej označuje dva pojma, in sicer komunikacijo na daljavo, ki prek različnih telekomunikacijskih sredstev omogoča prenos avdio podatkov, in komunikacijo na daljavo, ki prek različnih telekomunikacijskih sredstev omogoča prenos avdio in video podatkov. Telekonferenca z zadnjo opredelitvijo je povezana z videokonferenco (več o videokonferenci v terminološkem odgovoru), saj je med njima vzpostavljen hierarhičen odnos – telekonferenca je krovni pojem, ki vključuje tudi videokonferenco, tj. videokonferenca je vrsta telekonference. Natančneje je razmerje med obema pojmoma predstavljeno npr. v besedilih Difference Between Teleconferencing and Videoconferencing in How teleconferencing and video conferencing solutions stack up. Zato predlagamo, da za angleški termin teleconference uporabljate ustreznik telekonferenca, ki je prav tako kot teleseja enobesedni termin, s čimer je uresničeno terminološko načelo gospodarnosti.

Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer