Glede na nam dostopno gradivo menimo, da se je za obravnavani pojem s področja telekomunikacij v slovenskem jeziku ustalil termin videokonferenca, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga poleg že omenjenega SSKJ2 kot iztočnico navaja tudi več terminoloških virov, npr. Islovar – 'telekonferenca, pri kateri udeleženci komunicirajo med seboj z uporabo videa'; Slovar družboslovne informatike – 'vrsta sestanka, na katerem med udeleženci ni neposrednega stika, sliko in zvok pa se prenaša s posebno opremo in po dogovorjenih standardih'; Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi TERMIS – 'oblika konferenčne zveze, v kateri se sogovorniki prek računalnika, kamere, videopredvajalnika, mikrofona, zvočnika itd. povežejo v konferenčno sobo'.

Strinjamo se z vami, da v tem primeru ne gre za konferenco, kot je razložena v SSKJ2. Po našem mnenju je pri poimenovanju pojma prišlo do neposrednega prenosa termina videoconference iz angleščine. Angleška beseda conference, ki je sestavina termina, pa ima v angleščini več pomenov kot beseda konferenca v slovenščini, med drugim pomeni tudi kakršnokoli srečanje ali sestanek med najmanj dvema osebama. To dokazujejo tudi nekatere definicije pojma, ki ga ne definirajo kot vrsto konference, temveč kot način komunikacije, kar je po našem mnenju ustrezneje. V diplomskem delu E. Grabner Videokonference – uporaba med študentsko populacijo (2011, str. 2) je navedena naslednja definicija: »[v]ideokonferenca je torej način komunikacije, pri katerem se s pomočjo elektronskih naprav in omrežja živa slika, zvok in drugi podatki zajemajo, prenašajo med dvema ali več lokacijami in se na oddaljeni lokaciji tudi predvajajo«. Podobno opredelitev pojma najdemo tudi v že omenjenem Slovarju družboslovne informatike. Po našem mnenju je torej termin videokonferenca ustrezen in tudi že relativno ustaljen v strokovnih virih.

Obstaja pa tudi možnost tvorjenja zlasti levoprilastkovnih zvez, če bi želeli poudariti še vsebinski vidik komunikacije, npr. videokonferenčno predavanje, videokonferenčna seja, videokonferenčno zaslišanje itd. Po našem mnenju v teh primerih ne gre za podvajanje informacij, temveč za bolj natančno opredelitev pojma. V teh primerih obstaja tudi možnost poenobesedenja, npr. videopredavanje, videoseja, videozaslišanje, ki je ustrezno zlasti v primerih, ko tovrstna komunikacija poteka s pomočjo videopovezave, medtem ko ne uporablja ostalih orodij videokonferenčne tehnologije, npr. hkratnega popravljanja in izmenjave datotek, hkratne souporabe programske opreme, ki je nameščena le na enem računalniku itd.

Svetujemo vam torej uporabo krovnega termina videokonferenca, ki je jezikovnosistemsko ustrezen in ustaljen. V primerih, ko gre za natančnejša poimenovanja znotraj področij in pri katerih se uporablja celoten sklop videokonferenčnih tehnologij, pa svetujemo oblikovanje levoprilastkovnih zvez, npr. videokonferenčno predavanje.