V Terminološki podatkovni zbirki odnosov z javnostmi TERMIS je znamčenje definirano tako: »Uporaba marketinških tehnik in prijemov pri specifičnem izdelku, storitvi ali blagovni znamki. Podlaga za proces je blagovna znamka, ime, simbol, znamka, pečat ali žig, logotip ali slogan, oblikovalska rešitev ali katerakoli druga lastnost, ki enega ponudnika prepoznavno razlikuje od drugega.« Znamčenje ima statusno oznako »predlagani termin«, ki označuje iztočnice, ki se ne pojavljajo v korpusu KoRP, vendar so potrjene v drugih pisnih virih ali so jih področni strokovnjaki potrdili kot obstoječe v stroki. Termin znamčenje je danes relativno uveljavljen v strokovnih besedilih s področja marketinga, gl. npr. članek Maje Turnšek Hančič Turizem, kritična misel in novi mediji: poskus razreševanja kognitivne disonance (Študentska založba 43/259, 2015, str. 158) in diplomsko delo Ane Čulig Razvoj tržnokomunikacijske strategije novega izdelka: primer aparata za vakuumiranje (podjetje Status d.o.o. Metlika) (2016, str. 22).

Po našem mnenju je tudi ustrezno prevajati sestavino place v terminu place branding kot območje (v ednini). Bolj kot za samo prevajanje termina po posameznih sestavinah gre sicer za vprašanje ustreznega poimenovanja pojma v slovenskem jeziku. Med slovenskimi poimenovanji za omenjeni pojem smo med drugim našli termin znamčenje prostora. V Geografskem terminološkem slovarju je termin prostor definiran kot 'celota fizičnih pojavov, procesov na Zemljinem površju, nad in pod njim, do koder sežejo neposredni vplivi človekovih dejavnosti'. Ker termin označuje posebno vrsto znamčenja, pri katerem so znamke vezane na posamezna (geografska) območja, je po našem mnenju primerneje govoriti o znamčenju območja. V Geografskem terminološkem slovarju je namreč območje v prvem pomenu definirano kot 'ozemlje z določenimi skupnimi značilnostmi'. Svetujemo vam torej, da uporabljate termin znamčenje območja.