Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske
Author:
Silvo Torkar
Year:
2020
The study ('Historical Anthroponymy and Toponymy of the Eastern Tolmin region') examines 194 current and eighty-eight former surnames in the eastern Tolmin region as well as the names of forty-five settlements in the region and eighty-two appertaining hamlets. The study area is limited to the eastern Tolmin region and part of the Cerkno region, encompassing the Bača Valley together with Ljubinj, Bukovo together with Zakojca, the Saint Vitus Plateau (Sln. Šentviška planota) together with Police, Dolenja Trebuša and Gorenja Trebuša, Slap ob Idrijci, and Idrija pri Bači. The part of the study addressing anthroponyms investigates when and how surnames arose in the area examined, how they changed over the centuries due to phonetic developments, and how new variants were created as a result of these changes and standardization. Just under two-thirds of the indigenous surnames still present today were already attested in sources from 1515 to 1523, and with rare exceptions the remaining third all appeared by the end of the sixteenth century.
The great majority of settlement names examined arose through transonymization from microtoponyms (nineteen), oronyms (twelve), hydronyms (seven), demonyms (one), and choronyms (two). From the perspective of semantic motivation, the settlement names examined arose from geographical concepts (twenty-six), phytonyms (five), and human presence (twelve). Of the seventy-five hamlet names, a full fifty-four arose from geographical concepts, phytonyms, and zoonyms, thirteen are connected with human activities, and eight are derived from personal names, among which at least six are pre-Christian.
Table of content
Predgovor
1 Mesto antroponimov in toponimov v sistemu lastnih imen
1.1 O lastnih imenih
1.2 Zgodovina onomastičnih raziskav na Slovenskem
1.3 Pogled v zgodovino antroponimov
1.4 O slovenskem rojstnoimenskem fondu in formiranju priimkov
1.5 Predmet raziskave
1.6 Kratek pregled zgodovine Tolminske
1.7 Pisava
2 Klasifikacija antroponimov po pomenski motivaciji
2.1 Priimki iz osebnih imen
2.2 Priimki iz krajevnih (pokrajinskih, etničnih) imen
2.3 Priimki iz poimenovanj poklicev oz. dejavnosti
2.4 Priimki iz vzdevkov
2.5 Nejasni priimki
2.6 Številčni prikaz obravnavanih priimkov
2.7 Jezikovna podstava živih 194 priimkov z obravnavanega območja
4 Sklepi
4.1 Razvojna razlaga v primerjavi s sinhrono
4.2 Razmerje med hišnimi imeni in priimki
4.3 Proces formiranja priimkov
4.4 Narečne (neknjižne) prvine
4.5 Primeri patronimičnih izpeljav iz priimkov
4.6 Primerjava antroponimov v virih 1515 in 1523 glede na način zapisovanja
4.7 Primerjava antroponimov iz tolminskih urbarjev 1377 in 1515–1523
4.8 Najstarejša plast tolminskih priimkov, izpričana v virih pred 1515 nа Tolminskem ali tudi drugod po slovenskem ozemlju (Goriška, Trst, loško ozemlje)
4.9 Stratifikacija priimkov po priponah glede na čas njihove pojavitve oz. glede na produktivnost
4.10 Nekateri sklepi o migracijskih procesih na obravnavanem območju po podatkih priimkov v historičnih virih
4.11 Domnevna ali zanesljivo ugotovljena žarišča posameznih priimkov na Tolminskem
5 Slovar vzhodnotolminskih priimkov
6 Klasifikacija toponimov po pomenski motivaciji
6.1 Imena naselij glede na motivacijo nastanka
6.2 Imena zaselkov glede na motivacijo nastanka
7 Motivacijsko-tvorbena struktura vzhodnotolminskih toponimov
8 Sklepi
8.1 Razvrstitev toponimov glede na vrsto transonimizacije
8.2 Izvor toponimov
