Uvodne besede
   1 Primerjalno jezikoslovje in narečjeslovje kot dela genetskega/genealoškega jezikoslovja

1.1 Genetsko/genealoško jezikoslovje znotraj jezikoslovja
   1.1.1 Genetsko/genealoško jezikoslovje (geneolingvistika)
   1.1.2 Tipološko jezikoslovje (tipolingvistika)
   1.1.3 Družbenostno jezikoslovje (sociolingvistika)
   1.2 Jezikovno spreminjanje in jezikovna raznolikost
   1.2.1 Glasovne spremembe
   1.2.2 Oblikovne spremembe
      1.2.2.1 Pregibalne/oblikospreminjevalne spremembe
     1.2.2.2 Oblikotvorne spremembe
     1.2.2.3 Besedotvorne spremembe
   1.2.3 Skladenjske spremembe
   1.2.4 Slovarskopomenske spremembe
   1.2.5 Slovarske/besedijske spremembe
   1.3 Nastajanje idiomov
   1.3.1 Nastajanje geolektov: jezikovne spremembe
     1.3.1.1 Debelna teorija
     1.3.1.2 Valovna teorija
     1.3.1.3 Vrednotenje s stališča sodobnega genetskega/genealoškega jezikoslovja
     1.3.1.4 Od (starejšega) prajezika do krajevnega govora
   1.3.2 Nastajanje sociolektov: standardizacija in odmik od nje
     1.3.2.1 Organskoidiomska podstava knjižnega/standardnega jezika
     1.3.2.2 Neorganskoidiomska podstava knjižnega/standardnega jezika
   1.4 Jezikovna sorodnost
   1.4.1 Navpična jezikovna sorodnost
   1.4.2 Vodoravna jezikovna sorodnost
   1.5 Rekonstrukcija jezikovnega »prednika«
   1.5.1 Primerjalna metoda
   1.5.2 Metoda rekonstrukcije
   1.5.2.1 Notranja rekonstrukcija
   1.5.2.2 Zunanja rekonstrukcija
   1.6 Genetskojezikoslovna klasifikacija idiomov
   1.6.1 Organski idiomi
   1.6.2 Neorganski idiomi
   1.7 Merila genetskojezikoslovne klasifikacije geolektov
   1.7.1 Zgodovinskoglasoslovno kot najpomembnejše genetskojezikoslovno merilo
   1.7.2 Genetska in strukturna merila
     1.7.2.1 Primer 1: naglasni tipi pridevnika v osrednji južni slovanščini
     1.7.2.2 Primer 2: naglasni tipi samostalnikov ā jevske sklanjatve v slovenščini
     1.7.2.3 Primer 3: mlajše konvergentne samoglasniške spremembe v rovtarskih narečjih slovenščine
   1.7.3 Enotno in neenotno izhodišče, divergentno in konvergentno spreminjanje
   1.7.4 Alietete in alteritete
   1.7.5 Inovacija in arhaizem, položaj znotraj areala
   1.7.6 Prehodni, mešani, drugotni geolekti
   1.7.6.1 Primer neslovanskega drugotnega geolekta: istriotščina
   1.8 Jezikoslovne klasifikacije na primeru slovanskega jezikovnega sveta
   1.8.1 Genetskojezikoslovna klasifikacija
     1.8.1.1 Južnoslovanski jeziki
     1.8.1.2 Vzhodnoslovanski jeziki
     1.8.1.3 Zahodnoslovanski jeziki
   1.8.2 Tipološkojezikoslovna klasifikacija: nekatere (obliko)skladenjske inovacije makedonščine in bolgarščine
     1.8.2.1 Ohranjanje nezloženih preteklih časov
     1.8.2.2 Nastanek pripovednega naklona
     1.8.2.3 Izguba nedoločnika in namenilnika ter njuna nadomestitev z da zgradbo
     1.8.2.4 Nastanek prihodnjega časa z oblikotvornima členkoma *e in *ima da
     1.8.2.5 Nastanek glagolskih oblik s habeo in sum
     1.8.2.6 Izguba sklonskih končnic
     1.8.2.7 Nastanek postpozitivnih določnih členov
     1.8.2.8 Nastanek primernika s predpono *po  in presežnika s predpono *naj
     1.8.2.9 Nastanek »kratkih«, postpozitivnih svojilnih zaimkov iz dajalnika naslonskih oblik osebnih zaimkov
     1.8.2.10 Nastanek zaimkovnega podvajanja premega in nepremega predmeta
     1.8.2.11 Odprava Wackernaglove stave naslonk
   1.8.3 Družbenostnojezikoslovna klasifikacija
   1.8.3.1 Slovanski knjižni/standardni (makro)jeziki
   1.8.3.2 Slovanski knjižni/standardni mikrojeziki ali slovanska pisna narečja?
   1.9 Modeli lingvogenez slovanskih jezikov
   1.10 Način prikaza jezikovnega gradiva

   2 Južna slovanščina

2.1 Južnoslovanski geolekti pred nastankom južnoslovanskih jezikov
   2.1.1 Starejše splošno- in nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe
     2.1.1.1 Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov
     2.1.1.2 Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov
     2.1.1.3 Nesplošnoslovanska metateza likvid
        2.1.1.3.1 Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *őRC
        2.1.1.3.2 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC
        2.1.1.3.3 Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC
        2.1.1.3.4 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC
        2.1.1.3.5 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC
     2.1.1.4 Nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih jezičnikov
     2.1.1.5 Praslovanska *, *
        2.1.1.5.1 Praslovanski *
        2.1.1.5.2 Praslovanski *
     2.1.1.6 Praslovanska *šč, *žǯ
        2.1.1.6.1 Praslovanski *šč
        2.1.1.6.2 Praslovanski *žǯ
     2.1.1.7 Nekatere starojužnoslovanske oblikovne značilnosti
   2.1.2 Starojužnoslovanski geolekti
   2.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe
      2.1.3.1 Praslovanska *, *
      2.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov
      2.1.3.3 Praslovanski *ń, *ĺ, *ŕ
      2.1.3.4 Praslovanska *i, *y
      2.1.3.5 Nesplošnoslovanska kontrakcija
      2.1.3.6 Praslovanski nenaglašeni izglasni *i
   2.1.4 Nekatere druge splošnojužnoslovanske značilnosti
      2.1.4.1 (Pra)slovanski *ʒ
      2.1.4.2 Nekatere južnoslovanske oblikovne značilnosti
   2.1.5 Zahodnojužnoslovanske in vzhodnojužnoslovanske jezikovne značilnosti
      2.1.5.1 Praslovanski *pĺ, *bĺ, *mĺ, *vĺ
      2.1.5.2 Praslovanska *, *
      2.1.5.3 Praslovanski *jě , *je , *Vji, *Vje
      2.1.5.4 Praslovanska *ń, *ĺ v položaju pred sprednjimi samoglasniki
      2.1.5.5 Nekatere oblikovne značilnosti
   2.1.6 Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z večjim zemljepisnim obsegom
      2.1.6.1 Praslovanski medsamoglasniški *ž
      2.1.6.2 Praslovanski *v v veččlenskih soglasniških sklopih
      2.1.6.3 Praslovanska *ę, *ǫ
      2.1.6.3.1 Praslovanski *ę
      2.1.6.3.2 Praslovanski *ǫ
   2.1.6.4 Praslovanski *ě
      2.1.6.4.1 Praslovanski *ě v slovenščini in osrednji južni slovanščini
      2.1.6.4.2 Praslovanski *ě v makedonščini in bolgarščini
   2.1.6.5 Praslovanska *e, *o
      2.1.6.5.1 Praslovanski *e
      2.1.6.5.2 Praslovanski *o
   2.1.6.6 Praslovanska *, *
      2.1.6.6.1 Praslovanski *
      2.1.6.6.2 Praslovanski *
    2.1.6.7 Južnoslovanski *
    2.1.6.8 Južnoslovanski *
    2.1.6.9 Drugotni, anaptiktični (vrinjeni) samoglasniki
   2.1.7 Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z manjšim zemljepisnim obsegom
    2.1.7.1 Praslovanski *v
    2.1.7.2 Praslovanski *l
    2.1.7.3 Praslovanski *ń
    2.1.7.4 Praslovanski *ĺ
    2.1.7.5 Praslovanski *ŕ
    2.1.7.6 Mehkostna korelacija soglasnikov v vzhodni bolgarščini
    2.1.7.7 Južnoslovanski *čr
    2.1.7.8 Praslovanski *x
    2.1.7.9 Praslovanski *Cj
    2.1.7.10 Južnoslovanski izglasni zveneči nezvočniki

   2.2 Zahodnojužnoslovanska jezika
   2.2.1 Nekatere nesplošnozahodnojužnoslovanske jezikovne značilnosti
    2.2.1.1 Praslovanski stari akut (na dolžini)
    2.2.1.2 Praslovanski stari cirkumfleks na dolžini v popraslovanskih enozložnicah
    2.2.1.3 Praslovanski stari cirkumfleks na kračini v popraslovanskih enozložnicah
    2.2.1.4 Praslovanski novi akut na dolžini
    2.2.1.5 Praslovanski novi akut na kračini
    2.2.1.6 Tonema popraslovanskih kontraktov
    2.2.1.7 Popraslovanski novi cirkumfleks (na dolžini)
    2.2.1.8 Popraslovansko daljšanje praslovanskega novega akuta na kračini
   2.2.2 Genetskojezikoslovna določitev
    2.2.2.1 Slovenski jezik
     2.2.2.1.1 Severozahodna in jugovzhodna alpska južna slovanščina (ok. 800–
     2.2.2.1.2 Zgodnja slovenščina (ok.
     2.2.2.1.2.1 Splošnoslovenski naglasni pomik tipa *sno/*prȍso > *sěnȏ/*prosȏ
     2.2.2.1.2.2 Splošnoslovenski naglasni umik tipa *svà > *sva
     2.2.2.1.2.3 Splošnoslovensko krajšanje nenaglašenih dolgih zložnikov
     2.2.2.1.2.4 Vpliv vokalne kvantitete na vokalno kvaliteto
    2.2.2.1.3 Izhodiščni (spološno)slovenski zložniški sistem (ok. 1200)
     2.2.2.1.3.1 Slovenski dolgi naglašeni zložniki (silabemi)
     2.2.2.1.3.2 Slovenski kratki naglašeni zložniki (silabemi)
    2.2.2.2 Osrednjejužnoslovanski jezik
     2.2.2.2.1 Zahodna in vzhodna panonska, primorska ter dinarska in raška južna slovanščina
     2.2.2.2.2 Zgodnja osrednja južna slovanščina
      2.2.2.2.2.1 Praslovanski *ę, *ǫ in *CьlC/*CъlC/*ClьC/*ClъC
      2.2.2.2.2.2 Praslovanski *ě
      2.2.2.2.2.3 Praslovanska *, *
     2.2.2.2.3 Izhodiščni kajkavski in čakavsko-štokavski zložniški sistem

   2.3 Vzhodnojužnoslovanska jezika
   2.3.1 Nekatere nesplošnovzhodnojužnoslovanske jezikovne značilnosti
    2.3.1.1 Praslovanska *, *
    2.3.1.2 Praslovanska *ę, *ǫ
    2.3.1.3 Praslovanski *ě ..............................
    2.3.1.4 Praslovanska *, *
    2.3.1.5 Druge nesplošnovzhodnojužnoslovanske glasovne spremembe
    2.3.1.6 Bolgarski naglasni pomik (po pravilu Bulahovskega)
   2.3.2 Genetskojezikoslovna določitev
    2.3.2.1 Makedonski jezik
    2.3.2.2 Bolgarski jezik

   3 Vzhodna slovanščina

3.1 Vzhodnoslovanski geolekti pred nastankom vzhodnoslovanskih jezikov
   3.1.1 Starejše splošno- in nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe
    3.1.1.1 Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov
    3.1.1.2 Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov
    3.1.1.3 Nesplošnoslovanska metateza likvid
     3.1.1.3.1 Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *őRC
     3.1.1.3.2 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC
     3.1.1.3.3 Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC
     3.1.1.3.4 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC
     3.1.1.3.5 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC
    3.1.1.4 Nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih jezičnikov
    3.1.1.5 Praslovanska *, *
     3.1.1.5.1 Praslovanski *
     3.1.1.5.2 Praslovanski *
    3.1.1.6 Praslovanska *šč, *žǯ
    3.1.1.7 Nekatere druge glasovne značilnosti
    3.1.1.7.1 Vzhodnoslovanski *č, *ž, *š in *c, *z, *s
    3.1.1.7.2 Praslovanska *ȍ in *ò
    3.1.1.8 Nekatere starovzhodnoslovanske oblikovne značilnosti
   3.1.2 Starovzhodnoslovanski geolekti
   3.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe
    3.1.3.1 Praslovanska *, *
    3.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov
    3.1.3.3 Praslovanski *ń, *ĺ, *ŕ
    3.1.3.4 Praslovanska *i, *y ............................
    3.1.3.5 Nesplošnoslovanska kontrakcija
    3.1.3.6 Praslovanski nenaglašeni izglasni * i
   3.1.4 Nekatere druge splošnovzhodnoslovanske značilnosti
    3.1.4.1 Praslovanski *pĺ, *bĺ, *mĺ, *vĺ
    3.1.4.2 (Pra)slovanski *ʒ
    3.1.4.3 Praslovanska *, *
    3.1.4.4 Praslovanska *ę, *ǫ
    3.1.4.5 Praslovanska *je , *ju 
    3.1.4.6 Nekatere vzhodnoslovanske oblikovne značilnosti
   3.1.5 Severovzhodno- in jugozahodnovzhodnoslovanske glasovne značilnosti
    3.1.5.1 Praslovanski *ě
    3.1.5.2 Vzhodnoslovanska *e, *o
    3.1.5.3 Praslovanski *CrC, *CrC, *ClC, *ClC
    3.1.5.4 Praslovanska *j, *j
    3.1.5.5 Praslovanski *jь  00
    3.1.5.6 Vzhodnoslovanski *e
    3.1.5.7 Praslovanska *i, *y
    3.1.5.8 Depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehčanih soglasnikov
    3.1.5.9 Vzhodnoslovanski izglasni zveneči nezvočniki
   3.1.6 Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe z večjim zemljepisnim obsegom 04
    3.1.6.1 Protetični *v 
    3.1.6.2 Praslovanski *g
    3.1.6.3 Redukcija nenaglašenih samoglasnikov
    3.1.6.4 Depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehkih soglasnikov
    3.1.6.5 Nastajanje novih sičniških zlitnikov
    3.1.6.6 Praslovanski *v
    3.1.6.7 Praslovanski *l
    3.1.6.8 Vzhodnoslovanski mehčani labiali
    3.1.6.9 Praslovanski *Cj
    3.1.6.10 Praslovanski naglasno mesto ter kvantitetne in tonemske opozicije

   3.2 Vzhodnoslovanski jeziki
   3.2.1 Ruski jezik
   3.2.2 Beloruski jezik
   3.2.3 Ukrajinski jezik

   4 Zahodna slovanščina

4.1 Zahodnoslovanski geolekti pred nastankom zahodnoslovanskih jezikov
   4.1.1 Starejše splošno- in nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe
      4.1.1.1 Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov
      4.1.1.2 Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov
      4.1.1.3 Nesplošnoslovanska metateza likvid
         4.1.1.3.1 Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *őRC
         4.1.1.3.2 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC
         4.1.1.3.3 Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC
         4.1.1.3.4 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC
         4.1.1.3.5 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC
      4.1.1.4 Nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih jezičnikov
      4.1.1.5 Praslovanska *, *
         4.1.1.5.1 Praslovanski *
         4.1.1.5.2 Praslovanski *
      4.1.1.6 Praslovanska *šč, *žǯ
         4.1.1.6.1 Praslovanski *šč
         4.1.1.6.2 Praslovanski *žǯ
      4.1.1.7 Nekatere starozahodnoslovanske oblikovne značilnosti
   4.1.2 Starozahodnoslovanski geolekti
   4.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe
      4.1.3.1 Praslovanska *, *
      4.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov
      4.1.3.3 Praslovanski *ń, *ĺ, *ŕ
      4.1.3.4 Praslovanska *i, *y ............................
      4.1.3.5 Nesplošnoslovanska kontrakcija
      4.1.3.6 Praslovanski nenaglašeni izglasni * i
   4.1.4 Nekatere druge splošnozahodnoslovanske značilnosti
      4.1.4.1 Praslovanski *pĺ, *bĺ, *mĺ, *vĺ
      4.1.4.2 Praslovanska *, *
      4.1.4.3 Nekatere zahodnoslovanske oblikovne značilnosti
   4.1.5 Severnozahodnoslovanske in južnozahodnoslovanske glasovne značilnosti
      4.1.5.1 (Pra)slovanski *ʒ
      4.1.5.2 Praslovanska *ę, *ǫ in praslovanski *ě
      4.1.5.3 Lehitski preglas
      4.1.5.4 Praslovanski *g
   4.1.6 Nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe z večjim zemljepisnim obsegom
      4.1.6.1 Zahodnoslovanski *ʒ2 46
      4.1.6.2 Praslovanski *e
      4.1.6.3 Zahodnoslovanska *C’’C, *CC
      4.1.6.4 Zahodnoslovanska *C’’C, *CC
      4.1.6.5 Nastajanje novih sičniških in šumniških palatalov
      4.1.6.6 Depalataliazacija zahodnoslovanskih mehkih in mehčanih soglasnikov
      4.1.6.7 Palatalizacija praslovanskega *y
      4.1.6.8 Težnja po stabilizaciji naglasnega mesta in izgubi kvantitetnih opozicij

   4.2 Severnozahodnoslovanski jeziki
   4.2.1 Genetskojezikoslovna določitev
      4.2.1.1 Poljski jezik
      4.2.1.2 Pomorjanski jezik
      4.2.1.3 Polabski jezik
   4.2.2 Primerjalno glasoslovje poljskega in kašubskega knjižnega/ standardnega jezika
      4.2.2.1 Naglas
      4.2.2.2 Zložniki
      4.2.2.3 Nezložniki

   4.3 Osrednjezahodnoslovanski jezik
   4.3.1 Genetskojezikoslovna določitev
   4.3.2 Primerjalno glasoslovje dolnje- in gornjelužiškosrbskega knjižnega/ standardnega jezika
      4.3.2.1 Naglas
      4.3.2.2 Zložniki
      4.3.2.3 Nezložniki

   4.4 Južnozahodnoslovanska jezika
   4.4.1 Genetskojezikoslovna določitev
      4.4.1.1 Češki jezik
      4.4.1.2 Slovaški jezik
   4.4.2 Primerjalno glasoslovje češkega in slovaškega knjižnega/ standardnega jezika
      4.4.2.1 Naglas
      4.4.2.2 Zložniki
      4.4.2.3 Nezložniki

   5 Genetskojezikoslovna klasifikacija slovenskih in osrednjejužnoslovanskih narečij

5.1 Slovenski jezik
   5.1.1 Severozahodna in jugovzhodna slovenščina
      5.1.1.1 Praslovanska *ę, *ǫ
      5.1.1.2 Praslovanski *ě ..............................
      5.1.1.3 Diftongizacija slovenskih dolgih *, *ō
      5.1.1.4 Druge glasovne spremembe
   5.1.2 Severna in zahodna ter južna in vzhodna slovenščina
      5.1.2.1 Daljšanje slovenskih kratkih (akutiranih) naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih
      5.1.2.2 Razmerje med dolgimi in kratkimi naglašenimi zložniki v nezadnjih zlogih
      5.1.2.3 Vokalizacija slovenskega polglasnika
   5.1.3 Mlajše nesplošnoslovenske jezikovne spremembe
      5.1.3.1 Spreminjanje slovenskih sredinskih samoglasnikov
         5.1.3.1.1 Praslovanski *ę
         5.1.3.1.2 Praslovanski *ǫ
         5.1.3.1.3 Praslovanski *ě
         5.1.3.1.4 Praslovanski *e
         5.1.3.1.5 Praslovanski *o
         5.1.3.1.6 Praslovanska *, *
      5.1.3.2 Nesplošnoslovenski naglasni premiki
         5.1.3.2.1 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *ženȁ/*kozȁ > *žèna/*kòza
         5.1.3.2.2 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *məglȁ > *mgla
      5.1.3.2.3 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *visȍk > *vìsok
      5.1.3.2.4 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *ropotȁt > *ròpotat
      5.1.3.2.5 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *sěnȏ/*prosȏ > *sno/*pròso
      5.1.3.2.6 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *kováč > *kòvač
      5.1.3.2.7 Nesplošnoslovenski naglasni pomik tipa *bàbica > *babìca
      5.1.3.2.8 Nesplošnoslovenski naglasni pomik tipa *zíma > *zīmȁ
   5.1.4 Jezikoslovna merila členitve slovenskega jezika na narečne ploskve in narečja
      5.1.4.1 Členitev slovenskega jezika na narečne ploskve oz. narečne skupine
         5.1.4.1.1 Starejše jezikovne spremembe
         5.1.4.1.2 Mlajše jezikovne spremembe
      5.1.4.2 Členitev slovenskih narečnih ploskev oz. narečnih skupin na narečja in podnarečja
   5.1.5 Narečne ploskve (baze) in narečja (dialekti) slovenskega jezika
      5.1.5.1 Severna slovenščina
         5.1.5.1.1 Koroška narečja
      5.1.5.1.2 Rezijansko narečje
      5.1.5.2 Zahodna slovenščina
         5.1.5.2.1 Beneško-kraška narečna ploskev zahodne slovenščine
         5.1.5.2.2 Obsoško-idrijska narečna ploskev zahodne slovenščine
      5.1.5.3 Južna slovenščina
         5.1.5.3.1 Gorenjska narečna ploskev južne slovenščine
         5.1.5.3.2 Dolenjska narečna ploskev južne slovenščine
         5.1.5.3.3 Južnoštajerska narečna ploskev južne slovenščine
      5.1.5.4 Vzhodna slovenščina
      5.1.5.4.1 Severnoštajerska narečna ploskev vzhodne slovenščine
      5.1.5.4.2 Panonska narečna ploskev vzhodne slovenščine

   5.2 Kajkavščina
      5.2.1 Zahodnopanonska in vzhodnopanonska južna slovanščina
      5.2.2 Splošnokajkavske jezikovne spremembe
      5.2.3 Mlajše nesplošnokajkavske jezikovne spremembe
         5.2.3.1 Zemljepisno bolj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe
         5.2.3.2 Zemljepisno manj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe
   5.2.4 Jezikoslovna merila členitve kajkavščine na narečne ploskve in narečja
      5.2.4.1 Zgodovinski pregled jezikoslovnih členitev kajkavščine na narečne ploskve in narečja
      5.2.4.2 Jezikoslovna merila členitve kajkavščine na narečne ploskve in narečja
   5.2.5 Narečne ploskve (baze) in narečja (dialekti) kajkavščine
      5.2.5.1 Zahodna kajkavščina
         5.2.5.1.1 Zagorsko-medmurska narečna ploskev (severozahodna kajkavščina)
         5.2.5.1.2 Prigorsko/plješiviškoprigorsko narečje (jugozahodna kajkavščina)
      5.1.5.2 Vzhodna kajkavščina
         5.2.5.2.1 Turopoljsko-posavska narečna ploskev vzhodne kajkavščine
         5.2.5.2.2 Križevaško-podravska narečna ploskev vzhodne kajkavščine
      5.2.5.3 Spodnjesotelsko narečje (ikavsko čakavsko narečje)

   5.3 Čakavščina in štokavščina
   5.3.1 Čakavščina
   5.3.2 Štokavščina
      5.3.2.1 Torlaščina

   5.4 Slovensko-osrednjejužnoslovanska zemljepisna jezikovna meja
   5.4.1 Čiško narečje in nekateri govori južnobelokranjskega narečja
   5.4.2 Buzetsko ali zgornjemirensko narečje
      5.4.2.1 Osrednji buzetski ali zgodnjemirenski govori
      5.4.2.2 Obrobni severni buzetski ali zgodnjemirenski govori
   5.4.3 Goransko (gorskokotarsko) narečje
      5.4.3.1 Vzhodni goranski (gorskokotarski) govori
      5.4.3.2 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori
         5.4.3.2.1 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori zahodno od Delnic
         5.4.3.2.2 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori vzhodno od Delnic
   5.4.4 Zgornjesotelsko narečje
      5.4.4.1 Osrednji zgornjesotelski govori
      5.4.4.2 Obrobni zgornjesotelski govori
   5.4.5 Medmursko narečje
      5.4.5.1 Spodnje podnarečje medmurskega narečja
      5.4.5.2 Osrednje podnarečje medmurskega narečja
      5.4.5.3 Zgornje podnarečje medmurskega narečja

   6 Sklep

7 Typology of linguogeneses of the Slavic Languages (Summary)

8 Типология лингвогенеза славянских языков (Аннотация)

9 Zemljevidi

10 Seznam krajšav in kart

11 Literatura in viri

12 Besedno kazalo