The monograph ('On Terminology in the European Union') focuses on the creation of the Slovene version of the terminology of the EU. The primary task of the terminology is to ensure effective communication. Therefore, it should be unambiguous and consistent. Multilingualism is a fundamental principle of the language regime of the EU and it is achieved through translation. Translation is also one of the most common naming procedures when creating EU terminology. Before creation of the new term it is very important to identify the content of the concept for which lawyers are certainly most qualified. The judgments of the Court of Justice of the EU are translated by lawyer-linguists, who are legal professionals with law degree in their main language. They are employed in all EU institutions, but only lawyer-linguists in the Court of Justice of the EU are responsible for translation (in their main language). The terminological analysis of the judgments in the field of EU Trade Mark translated into Slovene, shows how the terminology in those judgments has been developed and highlights the problems encountered by lawyer-linguists in translating them.
Table of content
Predgovor
1 Večjezična Evropska unija
1.1 Pravna podlaga večjezičnosti
1.2 Uradni in delovni jeziki EU
1.2.1 Slovenščina v EU
1.2.2 Angleščina v EU
2 Pravni jezik
2.1 Pravno besedilo
2.1.1 Značilnosti pravnega besedila
2.2 Pravni jezik EU
2.3 Pravno besedilo EU
2.3.1 Značilnosti pravnega besedila EU
2.3.2 Priročniki za pripravo pravnih besedil EU
3 Terminologija
3.1 Splošna teorija o terminologiji
3.2 Novejši pristopi k raziskovanju terminologije
3.2.1 Socioterminologija
3.2.2 Komunikacijska teorija o terminologiji
3.2.3 Sociokognitivna terminologija
3.2.4 Besedilna terminologija
3.2.5 Teorija shem
3.2.6 Različni pristopi za različne uporabnike terminologije
3.3 Raziskovalni poudarki novejših pristopov
3.3.1 Terminološke variacije
3.3.2 Terminološke kolokacije
3.4 Terminološka teorija in praksa v Sloveniji
3.5 Slovenska pravna terminologija
3.5.1 Začetki slovenske pravne terminologije
3.5.2 Sodobna slovenska pravna terminologija
4 Prevajanje in terminologija v EU
4.1 Pravno prevajanje
4.1.1 Pravno prevajanje v EU
4.2 Značilnosti terminologije v EU
4.2.1 Terminologija EU
4.3 Slovenska različica terminologije EU
4.3.1 Predhodna faza
4.3.2 Prehodna faza (1996–1998)
4.3.3 Osrednja faza (1998–2004)
4.3.4 Aktualna faza (od 2004 naprej)
4.4 Poimenovalni postopki
4.4.1 Funkcionalni ustreznik
4.4.2 Druge poimenovalne možnosti
5 Sodišče Evropske unije
5.1 Jezikovna ureditev Sodišča EU
5.1.1 Delovni jezik
5.1.2 Jezik postopka
5.1.3 Jezik sklepnih predlogov
5.2 Prevajanje na Sodišču EU
5.2.1 Jeziki posredniki na Sodišču EU
5.2.2 Pravniki lingvisti
5.3 Sodbe Sodišča EU
5.3.1 Značilnosti sodb
5.3.2 Struktura sodb
5.4 Terminologija v sodbah
5.4.1 Neprocesna terminologija
5.4.2 Procesna terminologija
5.5 Terminološka projekta na Sodišču EU
5.5.1 Terminološka zbirka CuriaTerm
5.5.2 Večjezični pravni slovar
5.6 Vloga Sodišča EU pri razjasnjevanju terminoloških dilem
5.6.1 Neusklajene jezikovne različice zakonodajnega besedila
5.6.2 Termini, ki označujejo pojme EU in nacionalne pojme
5.6.3 Nezadostno opredeljeni pojmi EU
6 Terminologija v sodbah
6.1 Znamka kot industrijska lastnina
6.1.1 Znamka Skupnosti
6.2 Sodbe s področja znamke Skupnosti
6.3 Terminološka analiza
6.3.1 Analiza procesnih terminov
6.3.2 Analiza področnih terminov
6.4 Povzetek terminološke analize
7 Zaključek
Literatura
Viri
Kazalo slik
Kazalo preglednic
Seznam kratic in okrajšav
Imensko kazalo
