Monografija je zasnovana kot nadaljevanje dela Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu (2009). Vsebinsko je razdeljena na tri dele. V najobsežnejšem prvem delu je predstavljen jezik Trubarja, Dalmatina, Krelja in Juričiča ter slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih. Prikaz izbire leksike je dopolnjen z omembami glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, pomenskih in stilnih značilnosti jezika. V drugem delu so predstavljene tri obsežnejše besedotvorno in pomensko osamosvojene skupine poimenovanj: ženski pari moških poimenovanj, samostalniške manjšalnice ter poimenovanja poklicnih dejavnosti. V zadnjem delu monografije je slovenski knjižni jezik 16. stoletja predstavljen predvsem z vidika obstojnosti leksike. Na razvojno spreminjanje kažejo primerjave z besedjem iz mlajših obdobij, zajetim s primerljivimi verskimi besedili (pridige Janeza Svetokriškega iz let 1691–1707), s slovarji iz 18. stoletja ter s Pregljevim zgodovinskim romanom Bogovec Jernej (1923).