The monograph presents selected chapters on syntactic issues of Slovene dialects using the Natisone Valley and Brda dialects as examples. Two peripheral Slovene dialects were selected for analysis, which originate from the same dialect base and belong to the same dialect group today, although the areas in which they are spoken have had different political and administrative frameworks for most of their history. Therefore, in addition to a contrastive comparison of selected syntactic aspects of the dialects with Standard Slovene, the aim of the study was also a contrastive comparison between the dialects themselves, especially with regard to the influence of the Romance contact languages Italian and Friulian on the Natisone Valley dialect and of Standard Slovene on the Brda dialect. After reviewing the selected text corpus, three areas of syntactic description proved to be the most interesting from the point of view of Romance influence: word order, text structure and semantic-syntactic shifts. In identifying the differences between the standard Slovene language and the studied dialects in these three areas, the authoress came across peculiarities in the functional sentence perspective, so the monograph also deals with this syntactic area in detail.
Table of content
Predgovor
1 Uvod
1.1 Cilji raziskave
1.2 Predstavitev problematike in metodologija dela
1.3 Geografska predstavitev raziskovanega območja
1.3.1 Geografska predstavitev Beneške Slovenije
1.3.2 Geografska predstavitev Brd
1.4 Zgodovinska predstavitev raziskovanega območja
1.4.1 Zgodovina Beneške Slovenije
1.4.2 Zgodovina Brd
1.5 Umestitev nadiškega in briškega narečja na slovenski narečni zemljevid
1.6 Skladenjske značilnosti obravnavanih narečij
1.6.1 Definicija jezikovne interference
1.6.2 Zaviralni in spodbujevalni dejavniki jezikovnega prevzemanja
1.7 Razlike med nadiškim in briškim narečjem v vplivu stičnih romanskih jezikov
2 Besedni red
2.1 Skladenjske funkcije besednega reda
2.2 Vprašanje besednega reda v zgodovini slovenskega jezikoslovja
2.2.1 Matija Murko o enklitikah
2.2.2 Anton Breznik, začetnik besedilne gradnje pri Slovencih
2.2.3 Odziv Stanislava Škrabca na Breznikovo razpravo
2.2.4 Besedni red v Slovenski slovnici (1956)
2.2.5 Besedni red v Slovenski slovnici (2000)
2.3 Besedni red v nadiških in briških narečnih besedilih
2.3.1 Stava ujemalnega pridevniškega prilastka v slovenskem knjižnem jeziku
2.3.1.1 Stava ujemalnega pridevniškega prilastka v nadiškem in briškem narečju
2.3.2 Stava ujemalnega pridevniškega prilastka v samostalniški besedni zvezi v italijanščini
2.3.3 Stava ujemalnega pridevniškega prilastka v samostalniški besedni zvezi v furlanščini
2.3.4 Vrstnost
2.3.5 Svojilnost
2.3.6 Mesto prostih naslonk
2.3.6.1 Izhodiščni položaj naslonk oziroma naslonskega niza
2.3.6.2 Stava povratnega osebnega zaimka
2.3.7 Mesto naslonk v naslonskem nizu
2.3.7.1 Posebnosti v stavi zaimenskih naslonk
2.3.8 Druge besednoredne posebnosti
2.3.8.1 Prislovno določilo v izhodišču
2.3.8.2 Členek v izhodišču
2.3.8.3 Besedni red v večstavčni povedi z odvisnikom
2.3.8.4 Izpostavljeni stavčni člen
2.3.8.5 Stava naklonskih in poudarnih členkov
2.4 Sklep
3 Členitev po aktualnosti
3.1 Strukturalistični in funkcijski pogled na jezik
3.2 Besedni red in členitev po aktualnosti v češki funkcijski šoli
3.2.1 Besedni red
3.2.1.1 Dejavniki besednega reda
3.2.2 Členitev po aktualnosti – definicija pojma
3.2.2.1 Tema in rema
3.2.2.2 Načini členitve po aktualnosti
3.2.2.3 Členitev izrekov glede na prvine členitve po aktualnosti
3.2.2.4 Tematsko zapovrstje (tematska progresija)
3.3 Besedni red in členitev po aktualnosti v angleški funkcijski šoli
3.3.1 Poved kot sporočilo
3.3.2 Tematska struktura izreka
3.3.2.1 Vrste teme
3.3.3 Informacijska enota
3.3.3.1 Odnos med novim in danim ter temo in remo
3.4 Besedni red in členitev po aktualnosti v nizozemski funkcijski šoli
3.4.1 Topik, komentar, fokus in njihove njihove funkcije v diskurzu
3.4.2 Kognitivna osnova informacijskega procesa v sporočanjskem kontekstu
3.4.2.1 Eksplicitna in implicitna predhodna informacija
3.5 O členitvi po aktualnosti na Slovenskem
3.5.1 O členitvi po aktualnosti v Slovenski slovnici (2000)
3.5.2 Členitev po aktualnosti v Sodobni slovenski skladnji: diskurzivni in slovnični vidik (2020)
3.6 Členitev po aktualnosti v narečnem jeziku
3.6.1 Narečno besedilo
3.6.2 Aktualnostnočlenitvena analiza narečnega besedila
3.6.2.1 Pogostost pojavljanja posameznih stavčnih členov v temi
3.6.3 Pogostost posameznih tipov tematskega zapovrstja v pripovednih narečnih besedilih
3.6.3.1 Tip 2
3.6.3.2 Tip 5
3.6.3.3 Tip tematskega zapovrstja z razvijanjem razčlenjene teme
3.7 Sklep
4 Besedilna gradnja
4.1 Besedilna gradnja v nadiškem in briškem narečju
4.2 Priredno medstavčno razmerje
4.2.1 Vezalno priredje
4.2.1.1 Implicitna vezalna koneksija
4.2.2 Ločno priredje
4.2.3 Protivno priredje
4.2.4 Vzročno priredje
4.2.4.1 Implicitna vzročna koneksija
4.2.5 Sklepalno ali posledično priredje
4.2.6 Pojasnjevalno priredje
4.2.6.1 Implicitna pojasnjevalna koneksija
4.3 Podredno medstavčno razmerje
4.3.1 Osebkov odvisnik
4.3.2 Predmetni odvisnik
4.3.2.1 Nedoločniški polstavek v vlogi predmetnega odvisnika
4.3.2.2 Soslednje časov (consecutio temporum) v predmetnem odvisniku
4.3.3 Prilastkov odvisnik
4.3.3.1 Elipsa anaforičnega zaimka
4.3.4 Prislovni odvisniki
4.3.4.1 Prostorski odvisnik
4.3.4.2 Časovni odvisnik
4.3.5 Lastnostni odvisniki
4.3.5.1 Načinovni odvisnik
4.3.5.2 Primerjalni odvisnik
4.3.5.3 Posledični odvisnik
4.3.6 Vzročnostni odvisniki
4.3.6.1 Vzročni odvisnik
4.3.6.2 Namerni odvisnik
4.3.6.3 Dopustni odvisnik
4.3.6.4 Pogojni odvisnik
4.3.7 Večpomenskost veznika ki/kə
4.4 Besedilna gradnja z navezovalnimi členki
4.4.1 Navezovalni členek pole
4.4.2 Navezovalni členek ben
4.4.3 Navezovalni členek alora
4.4.4 Navezovalni členek ma
4.4.5 Navezovalni členek tudi/br. tut
4.4.6 Frazeologizirana členkovna zveza takuo de/br. təkuə də
4.5 Brezosebkove povedi
4.6 Zanikanje
4.6.1 Posebnosti zanikanja v nadiškem in briškem narečju
4.7 Sklep
5 Pomensko-skladenjski prenosi
5.1 Definicija termina pomensko-skladenjski prenos
5.2 Tipi pomensko-skladenjskih prenosov na primeru nadiškega in briškega narečja
5.2.1 Pomenski prenosi
5.2.1.1 Pomenski prenosi, ki so nastali znotraj jezikovnega sistema slovenskega jezika
5.2.1.2 Pomenski prenosi kot vrsta jezikovne interference iz zemljepisno stičnega/-ih jezika/-ov
5.2.2 Skladenjski prenosi
5.2.2.1 Skladenjski prenosi, ki so nastali znotraj diasistema slovenskega jezika
5.2.2.2 Skladenjski prenos kot vrsta jezikovne interference iz zemljepisno stičnega/-ih jezika/-ov
5.3 Sklep
6 Povzetki
6.1 Skladnja nadiškega in briškega narečja
6.2 The Syntax of the Natisone Valley and the Brda Dialects
6.3 La sintassi dei dialetti del Natisone e del Collio
