Poleg terminov starizem in staromrzništvo, ki ju omenjate v vprašanju, smo za obravnavani pojem v gradivu našli še izraz starostizem, ki pa se v primerjavi s prej omenjenima besedama pojavlja precej redkeje in zato v tem primeru ne more biti enakovreden terminološki kandidat.

Kljub temu da si v terminologiji prizadevamo za enoznačno poimenovanje pojmov, lahko v tem primeru vidimo, da sta se vzporedno relativno uveljavila dva termina za isti pojem. Gradivo kaže, da se je najprej pojavil termin starizem, kasneje pa se je na podlagi terminološke intervencije začel uporabljati še termin staromrzništvo. Danes lahko oba termina najdemo v številnih strokovnih besedilih (prim. M. Tomšič Antropološki pogled na obdobje starosti, 2010, str. 173; diplomsko delo M. Debeljak Sistem ravnanja s starejšimi zaposlenimi: primer slovenskega podjetja, 2016, str. 35‒40).

Ker je takšna dvojnost v poimenovanju pojma moteča, se strinjamo z vami, da bi bilo rabo smiselno poenotiti. Oba termina sta sicer jezikovnosistemsko ustrezna. Tudi termin starizem je po našem mnenju ustrezen, saj se tuje pripone lahko pripenjajo tudi na domače osnove. Sicer je to res bolj redko, a ni nemogoče. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika npr. navaja besedo karkolizem v pomenu 'vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost'. Podoben primer iz zgodovine slovenskega jezika je npr. pripona -ar, ki je izvorno prav tako prevzeta in se je sčasoma začela pripenjati tudi na domače osnove (prim. A. Bajec: Besedotvorje slovenskega jezika I: Izpeljava samostalnikov, 1950, str. 25).

S stališča natančnosti označitve pojma pa je po našem mnenju termin starizem celo ustreznejši kot staromrzništvo. Glagol mrziti, ki je v podstavi staromrzništva, ima v Slovenskem pravopisu 2001 označevalnik neobčevalno (ki v Slovenskem pravopisu označuje prvino knjižnega jezika, ki se ne uporablja v navadnem sporočanju, ampak živi bolj iz izročila knjižnega jezika, gl. Pravila, § 1060), zaradi česar ga odsvetujemo kot sestavino termina. Po drugi strani pa za starizem po našem mnenju ne drži povsem, da je zavajajoč, saj npr. tudi pri seksizmu in rasizmu ne gre za pozitivno oznako določene skupine ljudi, temveč za miselnost ali ravnanje, ki temelji na zapostavljanju določene skupine. Torej podobno kot pri starizmu.

Termin starizem je po našem mnenju jezikovnosistemsko ustrezen, relativno ustaljen in tudi ustrezno označuje obravnavani pojem. Zato menimo, da terminološka intervencija ni bila potrebna. Vplivala je sicer na del stroke, ni pa ji uspelo, da bi termin staromrzništvo popolnoma dosledno nadomestil termin starizem. Svetujemo, da se v strokovnih besedilih raba poenoti in da se uporablja termin starizem.