Skip to main content
Ponujena vrednost

Description of the terminological problem:

Pri prevajanju strokovnih gradiv iz angleškega jezika v slovenski jezik smo prišli do dileme. Pri prevodu termina value proposition se nismo mogli dogovoriti, ali je pravilnejši ustreznik ponudba vrednosti ali vrednostna ponudba. Kako razložiti vsebinsko razliko med tema dvema terminoma?

Value proposition se uporablja v kontekstu pregledovanja posamezne organizacije kot celote, pri čemer se preuči njeno celotno delovanje in poslovanje in izlušči glavne prednosti in priložnosti za nadaljnje delovanje oziroma poslovanje. Ob tem je pomembno, da imajo produkt, storitev ali poslovni proces neko posebno dodano vrednost.

Question sent: 21. 9. 2017

Opinion of the Department of Terminology:

Za označevanje pojma, pri katerem gre za vrednost, ki jo kupec ali poslovni partner dobi iz poslovnega modela podjetja, se uporablja več slovenskih terminov. Dva – ponudbo vrednosti in vrednostno ponudbo – ste omenili že sami, našli pa smo še termin vrednostni predlog, ki se pojavlja npr. v magistrskem delu Z. Labna Analiza pripravljenosti slovenskih podjetij s področja informatike na prilagoditev računalništvo v oblaku poslovnega modela (2016) ter magistrskem delu M. Žinka Ustvarjanje vrednosti na medorganizacijskem trgu – konceptualni model (2011), in termin ponujena vrednost, npr. v opisu študijskega programa Podjetniški seminar na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici ter diplomskem delu S. Kratnarja Poslovni modeli največjih slovenskih spletnih mest (2007). Ponujena vrednost je tudi del termina edinstvena ponujena vrednost (ang. unique value proposition).

V vašem vprašanju je tudi podvprašanje, in sicer kakšna je vsebinska razlika med terminoma ponudba vrednosti ali vrednostna ponudba. Gre za par, v katerem ima prvi termin levi pridevniški prilastek, drugi pa desni samostalniški prilastek. Taki pari terminov niso tako redki, npr. konkurenčna pravopravo konkurence, dispozitivno načelonačelo dispozitivnosti, delitvena ekonomijaekonomija delitve. V teh primerih termina v paru označujeta isti pojem. Termini se namreč ne razlagajo glede na pomen njihovih sestavin, ampak pojme poimenujejo. Ustrezen termin naj bi poiskala stroka, za katero je določen pojem relevanten, v postopku terminološkega dogovarjanja. Seveda pa v praksi pogosto ni tako, saj poimenovanja za isti pojem nastajajo hkrati in neodvisno drugo od drugega. Tako nastane več terminoloških kandidatov, med katerimi ponavadi v daljšem časovnem obdobju v rabi en prevlada in se ustali. K ustalitvi mu lahko pomaga tudi terminološki dogovor.

Najbolj tipična struktura terminov v slovenščini je zveza levega pridevniškega prilastka ob samostalniškem jedru. V vašem primeru pa raba potrjuje, da je pogostejši termin z desnim samostalniškim prilastkom, torej ponudba vrednosti, ki bi vam ga svetovali pred terminom vrednostna ponudba (pri čemer tudi slednji ni napačen), saj je načelo ustaljenosti pomembno terminološko načelo. Še najprimernejši pa se nam zdi termin ponujena vrednost, ker gre pri pojmu, po katerem sprašujete, pravzaprav za vrednost, ki jo dobi kupec.

Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer