Nekoliko nenavaden izraz, ki označuje enoto, se v obliki človek-dan pojavlja tudi v slovenskih besedilih. Najdemo tudi zapis narazen, še največ zapisov pa je v obliki človek/dan, torej s poševnico. Tak zapis je recimo v tehničnih specifikacijah »Vzdrževanje informacijskih rešitev eKomunikacije« na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Včasih se enota tudi razveže v opisno poimenovanje, npr. delovni dnevi na osebo (tak je npr. slovenski ustreznik za angleški termin man-days v Evrotermu), a menimo, da je ta zapis – glede na to, da gre za enoto – manj ustrezen.

Najpogosteje se termin torej pojavlja kot dobesedni prevod iz angleščine, pri čemer pa v slovenščini težave povzroča predvsem ločilo, ki povezuje obe sestavini. Zapis narazen je nekoliko moteč, zlasti kadar želimo enoto sklanjati. Zapis z vezajem (človek-dan) je prišel iz angleščine in ne označuje (le) prirednega razmerja, kot predvideva Slovenski pravopis 2001. Ker se ta tip terminoloških poimenovanj ustaljuje tudi v slovenščini, bo treba premisliti o tem, da bi pravopisno utemeljitev stičnega vezaja dopolnili še z drugimi razmerji med sestavinami zloženke.

Najpogostejši zapis je torej s poševnico (človek/dan) in analogno z zapisom km/h bi lahko poševnico interpretirali v pomenu 'na' (tako je sicer obravnavana tudi v paragrafu 454 v Slovenskem pravopisu 2001 (Pravila): »3. za pomen ’ulomljeno, skozi, na’ v primerih kot Št. 26-32/76; NUK, Ms 580/69; 500 l/min (litrov na minuto)«. Vendar v tem primeru ne gre za število ljudi na dan, ampak za to, koliko ur dela opravi človek (delavec) v enem dnevu. To je razmerje, ki ga v slovenščini ne moremo nedvoumno izraziti z ločilom, zato predlagamo zapis človek-dan, analogno pa lahko zapišete tudi človek-ura in človek-leto ter tudi CPU-ura.