Description of the terminological problem:
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje, raziglevanje, raziglavanje, razigljevanje, raziglati, razigliti. Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Question sent: 6. 3. 2017
Opinion of the Department of Terminology:Vsi terminološki kandidati, ki jih omenjate v vprašanju, so jezikovnosistemsko ustrezni, pri čemer je izhodiščna razlika med njimi v glagolskem vidu podstavnega glagola, ki je lahko dovršen ali pa nedovršen. Do tako velikega števila ustreznih terminoloških kandidatov je v tem primeru pripeljalo prav dejstvo, da se lahko nedovršni glagoli tvorijo z različnimi glagolskimi priponami in imamo zato v izhodišču pet različnih glagolov (razigliti, raziglati, razigljevati, raziglovati in raziglavati).
Ker je soobstajanje tako velikega števila enakovrednih terminov za poimenovanje istega pojma skrajno nefunkcionalno, se znotraj stroke navadno uveljavi en termin, ki nedvoumno označuje določeni pojem. Na podlagi Splošnega tehniškega slovarja (1981) sklepamo, da je bil tudi v tem primeru že dosežen terminološki dogovor, saj omenjeni slovar navaja le glagol razigliti 'posneti iglo, npr. z nabrušenega rezila' in glagolnik raziglanje (čeprav bi glede na dovršni glagol razigliti pričakovali glagolnik razigljenje). Ker slovar drugih oblik ne navaja, lahko sklepamo, da se je stroka odločila za glagol razigliti in glagolnik raziglanje, ki pa v podstavi nakazuje tudi na glagol raziglati. Vse tri oblike so jezikovnosistemsko ustrezne in se uporabljajo glede na tip glagolskega dejanja.
Za poimenovanje tehnološkega postopka (dejanja) je po našem mnenju najustreznejši glagolnik raziglanje, za katerega smo našli tudi relativno veliko potrditev v strokovnih besedilih, kar je prav tako eden od pomembnih kriterijev pri presojanju o ustreznosti terminološkega kandidata (prim. diplomski deli P. Kobala Projekt avtomatiziranega obdelovalnega stroja sestavljenega iz več obdelovalnih enot za vrtanje, povrtavanje, vgrezavanje in raziglanje (1964), in M. Novaka Termično in visokotlačno raziglanje (2010), ter članek J. Gartnarja, A. Mlinarja in K. Knific: Tehnologija termičnega raziglanja na delih sestavin fluidne tehnike, str. 126–127, 129, 131, št. 3, 1998).
Za poimenovanje obravnavanega tehnološkega postopka vam torej svetujemo dosledno uporabo termina raziglanje.
Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer