Slikanica je posebna zvrst knjige s slikami, ki jim je največkrat dodano prozno ali verzno besedilo, ki glede na Malo literarno teorijo M. Kmecla (1996, str. 307) »sliko lahko komentira, v dobrih slikanicah pa skupaj s sliko predstavlja učinkovito celoto,« torej v slikanici lahko opazujemo sintezo likovne in jezikovne vsebine.

Vendar pa obstajajo tudi slikanice, ki ne vsebujejo besedila, zapisanega z jezikovnimi znaki, temveč le ilustracije ali druge likovne elemente. Pri iskanju najprimernejšega slovenskega termina se je za angleški termin wordless picturebook pojavilo več različic v slovenščini.

Brezbesedna slikanica ima le nekaj pojavitev, vendar pa je med njimi najti tudi ključne besede v sistemu Cobiss. Termin ustreza uveljavljeni besednozvezni strukturi slovenskega jezika – levi prilastek in jedro, kot rečeno pa je potrditev malo (npr. napoved dogodka založbe Goga).

Tudi brezbesedilna slikanica se zelo redko pojavlja, vseeno pa se pojavi med ključnimi besedami v sistemu Cobiss.

Tiha knjiga je slovenski ustreznik za angleški termin quiet book in glede na zadetke je povezana s knjigami iz blaga (npr. predstavitev Mamoru), čeprav je v diplomskem delu I. Bunić Mohorič Slikanica brez besedila v tehniki kolagrafije (2016) uporabljena kot sinonim za slikanico brez besedila.

Nema knjiga se v slovenščini kot ustreznik za wordless picturebook v strokovnih besedilih ne pojavlja.

Slikanica brez besed in slikanica brez besedila se v strokovnih besedilih uporabljata celo sinonimno, npr. v diplomskem delu V. Bradaš Tema posebnih potreb v mladinski književnosti, (2012) prav tako v diplomskem delu A. Bobovnik Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju, (2015), čeprav je v slednjem celo med ključnimi besedami termin slikanice brez besedila. Variantnost ali sinonimno rabo lahko pripišemo tudi opisni obliki termina, ki je veliko bolj podvržena spremembam kot besedna zveza pridevnika in samostalnika.

Termin slikanica brez besedila je uporabljen npr. v diplomskem delu M. Vidmar ​​​​​​​ Sporočilnost slikanice ob izbranem primeru slikanice brez besedila (2014) in magistrskem delu A. Eržen Vpliv večkratnega branja slikanice brez besedila na pripovedovanje zgodbe (2016).

V članku J. Batič in D. Haramija Teorija slikanice (Otrok in knjiga 41/89, 2014, str. 5–19) opozarjata, da slikanica brez besedila nikoli ni povsem brez besed, saj tudi naslov usmeri bralca k razbiranju pomenov ilustracij ter njihovem sestavljanju v zgodbo.

Ustrezna termina sta torej brezbesedilna slikanica in slikanica brez besedila, vendar vam svetujemo, da za angleški termin wordless picturebook uporabljate slovenski termin slikanica brez besedila, ki je med vsemi najbolj uveljavljen v strokovni rabi, kar je pomembno načelo pri izbiri ustreznega termina.