Angleški termin crossover (literature/fiction/picture book/...) je učinkovit in všečen, vendar pa ga je zelo težko prenesti v druge jezike. Sandra L. Beckett v leksikonskem članku z naslovom Crossover literature v knjigi Keyword for Children's Literature (New York University Press, 2011) na str. 60 piše, da je angleški izraz crossover »catchy« (torej privlačen, lepo zveneč), medtem ko so poimenovanja v mnogih drugih jezikih, npr. v francoščini (littérature destinée à un double lectorat in la littérature pour tous les âges), bolj okorna. Kot ste napisali že v vprašanju, se tudi v slovenščini za ta pojem uporablja veliko poimenovanj.

Citatna oblika termina (crossover književnost) in le pisno podomačena oblika termina (krosover književnost) se nam ne zdita najbolj posrečeni, ker se tovrstne rešitve v terminologiji ponavadi ne obdržijo, ampak strokovnjaki še naprej iščejo jezikovnokulturno primernejšo rešitev. Dvojni naslovnik književnost je neroden zaradi samostalnika v levem prilastku, poleg tega pa je v strokovni literaturi večkrat poudarjeno, da ne gre samo za dva različna naslovnika, ampak za več starostnih skupin (otroci, mladostniki, odrasli). Hibridna književnost je na prvi pogled sicer ustrezna, a je morda vsebinsko nejasna, saj bi se pridevnik hibridni lahko nanašal tudi na druge vidike književnosti. Podobno velja za izraz univerzalna književnost, kjer je pridevnik univerzalni preširok, in žanrsko odprta književnost, ki tudi nekoliko zgreši bistvo pojma. Izraz književnost, ki nagovarja različne starostne skupine je v nasprotju s terminološkim načelom gospodarnosti, saj je predolg in preveč opisen. Ostanejo nam še trije izrazi, ki poudarjajo vidik različnih naslovnikov: naslovniško odprta književnost, večnaslovniško odprta književnost, večnaslovniška književnost. Od teh je s terminološkega vidika najprimernejši izraz večnaslovniška književnost, ki ima tipično strukturo (slovenskega) termina z vrstnim pridevnikom, ki določa samostalniško jedro. Je relativno kratek in vsebinsko ustrezen.

Večnaslovniška književnost (ali večnaslovniška mladinska književnost) se že pojavlja tudi v relevantnih strokovnih virih, npr. članek M. M. Blažić in A. Štefan Branja in pripovedovanja mladinske književnosti v reviji Knjižnica (55/4, 2011), npr. str. 128, diplomsko delo M. Kodermac Podoba otroka in otroštva v mladinski poeziji Srečka Kosovela (2012), npr. str. 7, diplomsko delo S. Selan Slikanice brez besed (2016), npr. str. 13.    

Tudi v povezavi s slikanicami zaradi terminološke usklajenosti predlagamo, da uporabljate izraz večnaslovniška slikanica.