Za postopek pridobivanja energije iz okolja (ang. energy harvesting), ki ga poljudno opisuje v članku Janez Strnad Zajemanje energije, (Proteus, 2012, 24–28), se v strokovnih besedilih, dosegljivih na spletu, pojavlja več slovenskih poimenovanj, in sicer: zbiranje energije, zajemanje energije, pridobivanje energije, žetev energije, žetje energije, pobiranje energije, obiranje energije. Nobeden izmed teh terminov sicer še ni močno uveljavljen, med njimi pa najbolj izstopa zveza zbiranje energije (npr. prosojnice Marije Kosec Materiali še kar osvajajo svet: globalno in lokalno, prispevek Hane Uršič Piezoelektrični debeloplastni aktuator z velikim odmikom, zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Procesiranje keramičnih mikroelektromehanskih sistemov s pomočjo novih tehnologij). Poimenovanje za napravo, ki zbira energijo, bi bilo temu ustrezno zbiralnik energije (ki se že pojavlja tudi v strokovnih besedilih). Termina energijsko žetje in energijski žetnik se ne pojavljata.

Metaforična poimenovanja v terminologiji sicer niso nobena posebnost (kar med drugim kaže angleški termin energy harvesting), vendar metafor iz izhodiščnega jezika pri tvorbi slovenske terminologije ni nujno potrebno ohranjati. Kot slovenski ustreznik za angleška termina energy harvesting in energy harvesting device zaradi relativne uveljavljenosti in jezikovnosistemske ustreznosti priporočamo termina zbiranje energije in zbiralnik energije.

Vpeljava novih terminov bi bila v tej fazi lahko moteča, saj se termina zbiranje energije in zbiralnik energije že uveljavljata. Terminološke intervencije imajo namreč večjo možnost uspeha, če so pravočasne in jih potrdi stroka.