Nasilna radikalizacija in nasilni ekstremizem označujeta dva pojma, ki sta med seboj sicer povezana, kar kažejo tudi različni viri, npr. diplomsko delo P. Zupančič Islamistični ekstremizem in terorizem: procesi radikalizacije,(2008), program 16. Dnevov varstvoslovja (2015), ki jih vsako leto organizira Fakulteta za varnostne vede.

Termin nasilna radikalizacija je že precej uveljavljen za angleški termin violent radicalization, zato ga po terminološkem načelu ustaljenosti ne zamenjujemo z drugim, sploh ker ta označuje nekoliko drugačen pojem (prim. zgoraj navedeno diplomsko delo P. Zupančič iz leta 2008, str. 80). Njen kriterij razvrščanja med pojmoma je stopnja uporabe nasilja, pri čemer naj bi bilo za radikalizacijo značilno manj nasilja in (naj)več za ekstremizem.

V besedilih lahko najdemo tudi termin nenasilni ekstremizem, ki označuje predvsem politično skrajnost in podpihovanje nestrpnosti, vendar brez uporabe nasilja (prim. npr. Schmid, Alex P., 2014, Violent and Non-Violent Extremism: Two Sides of the Same Coin). 

Svet EU je 1. 6. 2016 objavil Izid posvetovanja o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije mladih in boju proti tej radikalizaciji, kjer na str. 2 najdemo: »Nasilna radikalizacija je zapleteno vprašanje, ki ni enotno opredeljeno. V tem okviru se nasilna radikalizacija nanaša na proces, v katerem nasilje, vključno z nasilnim ekstremizmom in terorizmom, za določeno osebo postane sredstvo za uresničevanje političnih, ideoloških ali religioznih ciljev. Opozoriti je treba, da radikalizacija ne vodi vedno do nasilnega ekstremizma in da radikalni pojavi sami po sebi niso nujno problematični.«

Radikalizacija sicer v splošnem jeziku označuje pojav, ko posameznikov nazor in vedenje v družbi začneta močno odstopati in se ta oseba začne tudi politično opredeljevati v povezavi z različnimi etničnimi, političnimi, nacionalnimi ali verskimi skupinami. Pri tem pridevnik nasilni ne označuje lastnosti te radikalizacije, ampak tip/vrsto radikalizacije, zato pri iskanju najustreznejšega slovenskega termina ne smemo izhajati iz pomena sestavin, temveč moramo določiti celoto. Zato je pridevnik nasilni po našem mnenju primerna izbira.

Naslednja stopnja je (lahko – zlasti glede na citirani dokument Sveta EU zgoraj) skrajnost oz. ekstremizem. Za angleški termin violent radicalisation torej svetujemo dosledno rabo termina nasilna radikalizacija, ker je uveljavljen in predvsem ker nasilni ekstremizem označuje naslednjo stopnjo in je slovenski ustreznik za angleški termin violent extremism. Prav tako ne svetujemo zamenjave z opisnimi termini.