Pri terminološkem svetovanju skušamo v kar največji meri spoštovati vsa terminološka načela. Eno od njih – načelo ustaljenosti – zagotavlja natančno sporazumevanje med strokovnjaki in tudi natančno sporazumevanje z nestrokovnjaki, ki tega pojma sicer ne poznajo, ga pa lahko pravilno uporabljajo, če se pokaže potreba. 

Rabo slovenskega ustreznika za angleški pojem facilitator (facilitation) smo preverili pri več strokovnjakih s področja kriminalistike in kazenskega prava.

Potrdili so nam, da v kriminalistiki sprovajanje dosledno označuje dajanje pomoči nekomu pri ilegalnem prehodu državne meje. Sprovajalec je torej 'oseba, ki nekoga ilegalno prepelje preko državne meje, oz. nekomu omogoči ilegalno prehajanje državne meje', v stroki pa uporabljajo tudi opisno poimenovanje tihotapec ljudi preko državne meje. Pomembno je, da stroka termin  sprovajalec uporablja le za tiste osebe, ki omogočijo ilegalni prehod meje, niso pa nujno povezani s trgovci z ljudmi.

Sprovajanje je opisano tudi v 308. členu Kazenskega zakonika (Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države). Strokovnjaki so nas opozorili, da je sprovajanje najpogosteje organizirano v kriminalni združbi, vendar to ni nujno.

Termin sprovajanje je v rabi že kar nekaj časa, npr. v diplomskem delu B. Severja Poročanje primorskih časopisov o kriminaliteti po 2. svetovni vojni iz 2012, Igorja Ramšaka Odkrivanje organiziranega ilegalnega prehajanja državne meje iz 2011, v zaključnem poročilu raziskave avtorjev A. Bučarja Ručmana in Danijele Frangež Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj 2014. Kljub vsemu število potrditev za termin sprovajalec ni zelo visoko in vsi omenjeni viri uporabljajo tudi opisna poimenovanja, npr. organizirano ilegalno prehajanje državne meje ipd.

Glagol sprovajati najdemo tudi v SSKJ2, kjer v 2. pomenu sicer z oznako zastarelo ustreza rabi v stroki (kamor se je terminologiziral in zdaj tam označuje bolj specifični pojem), torej 'spremljati, voditi'.

Slogovna zaznamovanost besede sprovajati izvira iz 1. pomena razlage v SSKJ2 (posledično pa tudi v Slovenski pravopis 2001), kjer je s kvalifikatorjema politično in žargonsko sprovajati preusmerjen na pomenske ustreznike uresničevati, izvajati, izpolnjevati. Kljub temu pa moramo poudariti, da splošna raba v jeziku ne pogojuje terminološke rabe.

Podoben primer je pogrešek v avtomatiki (in tehniki sploh). Sama beseda je v SSKJ2 preusmerjena na napako, v Terminološkem slovarju avtomatike pa je definirana kot '1. razlika med referenco in regulirano veličino in 2. razlika med izračunano, ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in dogovorjeno, predpisano ali teoretično pravilno vrednostjo'. V strokovnih besedilih termina pogrešek torej ne smemo zamenjevati z napako, ker je to s stališča stroke neustrezno.

Zamenjave termina sprovajalec in sprovajanje zato ne svetujemo, ker ga strokovnjaki uporabljajo nevtralno in ne le v žargonu, opisna poimenovanja, ki se sicer tudi pojavljajo v besedilih, pa so za dosledno terminološko rabo manj primerna.