Jezikovna raba se, sodeč po pogostnosti, ugotovljeni v korpusu Gigafida, nagiba k izrazu Romkinja, kakršna ni razširjena le v slovenščini, temveč velja tudi za standardizirano hrvaško obliko. V slovenščini obliko Romkinja poznamo verjetno zaradi vpliva hrvaškega ali srbskega jezika: Srpkinja, Ruskinja, Francuskinja ipd. 

Glede na pogostnost v Gigafidi sta obliki Rominja in Romka precej izenačeni:

• Romkinja            329 (Delo, Dolenjski list, Dnevnik, 24ur.com)
• Romka               192  (Dnevnik … Dolenjski list)
• Rominja              138 (Delo …. Dnevnik, siol.net)

Drugačno stanje nakazuje portal dLib, ki seveda ni lematiziran, a kljub temu nakazuje, kakšna je bila raba v različnih obdobjih knjižne slovenščine, kjer je zaradi večje zastopanosti strokovnih besedil s področja sociologije in socialnega dela v prednosti standardizirana oblika Rominja, kakršno priporoča tudi Slovenski pravopis 2001. Ta ne navaja oblike, ki je v korpusu Gigafida najpogostejše, temveč ob moškem Rom navaja žensko Rominjo, pri čemer sledi vzorcu Čeh Čehinja, Rus Rusinja, Škot Škotinja, Bur Burinja, Jud Judinja, Gor Gotinja (izbrane so oblike, ki v moškem spolu nimajo izglasnega k). Vendar vzorec ni brezizjemen, saj poznamo tudi tvorbo Srb Srbkinja (kot Romkinja) in Eskim Eskimka (kot Romka).

Rominja Samanta Baranja v intervjuju Bila sem različna med različnimi izrecno poudarja, da so (verjetno z vidika sprejetosti med Romi) “pravilne” vse tri oblike: Romka, Rokinja in Rominja.

Vzrokov za črtanje oblike Romka v spletni različici Slovenskega pravopisa 2001 ne poznamo, morda je povezana z dejstvom, da so oblike z ženskim obrazilom -ka najpogosteje par moškemu *Romec (po analogiji Flamec Flamka). Enozložne oblike moških pripadnikov pa imajo najpogosteje ženski par, tvorjen z obrazilom ‑inja, kar bi govorilo v prid Rominji kot prednostni obliki. Ne nazadnje je dovolj močan argument tudi ta, da v lokalnem okolju najpogosteje uporabljajo obliko Rominja, drugi dve možnosti pa tudi nista nepravilni.

Helena Dobrovoljc (januar 2016)