Termina oslabitev in slabitev sta z vidika jezikovnega sistema glagolnika, kar pomeni, da se med seboj razlikujeta v trajanju, ki ga določa glagolski vid. Oslabitev izhaja iz glagola oslabiti, ki ga SSKJ2 v 2. pomenu razlaga kot 'povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti', slabitev pa iz glagola slabiti, ki ga SSKJ2 v 2. pomenu razlaga kot 'povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti'. Pri dovršnem glagolu oslabiti je torej poudarjena zaključenost, dokončnost procesa oz. rezultat dejanja, pri nedovršnem glagolu slabiti pa je poudarjeno samo trajanje procesa. Čeprav sta se glagolnika oslabitev in slabitev terminologizirala in na področju financ označujeta konkreten pojem ('izguba dela vrednosti'), je osnovna razlika med njima enaka kot v splošnem jeziku – oslabitev označuje končan proces slabitve, slabitev pa (še) nedokončan proces slabitve. S stališča jezikovnega sistema se nam zdi termin, ki izhaja iz dovršnega glagola, torej oslabitev, ustreznejši.

Zanimivo je, da edini terminološki slovar, v katerem smo našli obravnavana termina, navaja tako oslabitev kot slabitev, razlika pa je samo v trajanju dejanja (verjetno pod vplivom SSKJ2), na kar je posebej opozorjeno tudi pri angleškem ustrezniku. Slovarska sestavka iz Pojmovnika Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije: oslabitev <impairment> 'a) izguba popolnosti običajnih značilnosti; b) povzročitev, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti, npr. del svoje uporabnosti ali vrednosti, ali da svojih nalog ne opravi več zadovoljivo; pri sredstvih povzroči potrebo po odpisu vsaj dela njihove vrednosti'; slabitev 'slabitev <impairment (process)> 'a) izgubljanje popolnosti običajnih značilnosti; b) povzročanje, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti, npr. del svoje uporabnosti ali vrednosti, ali da svojih nalog ne opravlja več zadovoljivo; pri sredstvih povzroča potrebo po odpisu vsaj dela njihove vrednosti'.         

Ker pa je v terminologiji zelo pomembna ustaljenost, smo preverili rabo obeh terminov v strokovnih besedilih. Kot ugotavljate že sami, se pojavljata oba, smo pa opazili, da se v mnogih relevantnih strokovnih besedilih pogosteje pojavlja oslabitev. Oslabitev tako uporabljajo v Slovenskih računovodskih standardih 2016, Zakonu o bančništvu, Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, zveza oslabitev sredstev pa je zabeležena tudi v terminoloških zbirkah Evroterm in IATE.

Težko bi rekli, kateri od obeh terminov je pravilen. Če želite poudariti trajanje, je seveda smiselno uporabiti slabitev. Vendar po pregledu gradiva sklepamo, da gre ponavadi za rezultat dejanja. Zato predlagamo oslabitev, ki tudi sicer v rabi izkazuje večjo pogostnost.