Razmerje med pridevnikoma toplotni in termični smo najprej preverili v SSKJ2, ki navaja, da je toploten 'nanašajoč se na toploto'. Pridevnik termičen SSKJ2 razlaga s pridevnikom toploten. V terminološkem gnezdu v okviru pridevniške iztočnice termičen je med drugimi vključen tudi termin termična obdelava, ki označuje 'načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti'. Dodan mu je kvalifikator tehniško in nevtralnejša sopomenka toplotna obdelava. Termin toplotna obdelava se pojavi v terminološkem gnezdu v okviru iztočnic obdelava in toploten, vendar ni nakazano razmerje do termina termična obdelava.   

Razmerje med pridevnikoma toplotni in termični je razmerje domače : prevzeto, ki je pogost in predvidljiv tip sopomenskosti v terminologiji. V takih primerih lahko govorimo o primernejšem izmed (dveh) terminov z vidika jezikovne kulture. Tudi v terminologiji so domača oz. neprevzeta poimenovanja optimalna poimenovalna rešitev, vendar včasih jezikovnokulturno načelo trči ob načelo ustaljenosti, ki je eno temeljnih terminoloških načel in omogoča učinkovito sporazumevanje.

Termine smo preverili tudi v terminoloških slovarjih. V slovar Okoljski pojavi in pojmi je vključen le termin termična obdelava ('obdelava odpadkov s termičnim postopkom, da se spremenijo njihove biološke, fizikalne in kemične lastnosti'), ki ustreza angleškemu terminu thermal treatment, francoskemu traitement thermique, nemškemu termische Behandlung, hrvaškemu toplinska obrada in italijanskemu trattamento termale. V Slovar krajšav je vključena kratica TOO, katere podstava je termična obdelava podatkov.

Zdi se, da je na področju okolja tudi v rabi bolj pogosta termična obdelava odpadkov, gl. npr. diplomsko nalogo M. Maletiča z naslovom Okoljski vidiki termične obdelave odpadkov (2006), 9. okoljski simpozij z naslovom Termična obdelava odpadkov v Sloveniji – kako naprej?, gradivo vlade Operativni program odstranjevanja odpadkov. V besedilu, ki ga navajate – gre za Uredbo o sežiganju odpadkov –, isti pojem označujeta dva termina (pri čemer se toplotni pojavi osemkrat, termični pa enkrat), kar, kot ugotavljate tudi sami, povzroča sporazumevalno zmedo. Sklepamo, da poimenovanja v Uredbi sledijo poimenovanjem v slovenski različici Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 12. 2000 o sežiganju odpadkov, v kateri angleškemu terminu thermal treatment of wastes ustreza slovenska toplotna obdelava odpadkov. Zanimivo pa je, da v prevodu sklepnih predlogov generalne pravobranilke Juliane Kokott v zadevi C-251/07, ki so bili predstavljeni 22. 5. 2008 in izvirno napisani v nemščini, v delu, v katerem se navezujejo na omenjeno direktivo, pridevniku toploten v oglatem oklepaju sledi pridevnik termičen (gl. točko 34 sklepnih predlogov). V besedilu se sicer pojavlja termična obdelava podatkov.

Na področju kovin oz. materialov pa je uveljavljen termin toplotna obdelava.  V Tehniški metalurški slovar je vključen termin toplotna obdelava, ki je prednostni glede na termin termična obdelava. Ustreza angleškemu terminu heat treatment in nemškemu Wärmebehandlung. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je Laboratorij za preizkušanje materialov in toplotno obdelavo. V diplomi T. Klajnška z naslovom Vpliv toplotne obdelave na lastnosti jekla OCR12VM (2015) na 8. strani najdemo definicijo toplotne obdelave: 'postopki, s katerimi jeklo kontrolirano segrevamo na določeno temperaturo, ga na tej temperaturi zadržujemo določen čas in nato ohlajamo z namenom, da spremenimo mikrostrukturo in lastnosti jekla'.

Glede na pregledano gradivo menimo, da je na področju okolja smiselno uporabljati v rabi bolj uveljavljen termin termična obdelava podatkov, na področju kovin in materialov pa termin toplotna obdelava. Z vidika doseganja jasne sporočilnosti pa svetujemo, da izbran termin dosledno uporabljate vsaj znotraj enega besedila.