Za reševanje gospodarske krize v zadnjih letih so države uporabile različne pristope, med drugim so centralne banke kot del denarne politike nakupovale vrednostne papirje in to so v angleščini poimenovali quantitative easing.

V slovenščini so za ta pojem nastala tri poimenovanja: kvantitativno popuščanje, kvantitativno sproščanje in kvantitativno rahljanje. Vsa tri poimenovanja so (kakor tudi angleški izvirnik) metaforična, prav tako za vse tri velja, da ustrezajo jezikovnosistemskim zahtevam slovenskega jezika, tudi pri presoji načela gospodarnosti ni nobeden od predlaganih terminov ustreznejši, torej krajši, zato je smiselno upoštevati terminološki dogovor, ki so ga sprejeli strokovnjaki, saj ste že v vprašanju opozorili na terminološko posredovanje Banke Slovenije.

Zapisi v dnevnih časopisih kažejo na nekoliko večjo pogostnost kvantitativnega sproščanja, vendar se pojavlja tudi, predvsem v povezavi z Banko Slovenije, kvantitativno rahljanje. V Letnem poročilu ECB za leto 2014 se pojavi tako termin kvantitativno rahljanje kot kvantitativno sproščanje, enako stanje je v poročilu Banke Slovenije z naslovom Gospodarska in finančna gibanja, ki so ga objavili januarja 2015.

Po drugi strani pa se kvantitativno sproščanje pojavlja že v diplomskih delih, npr. Jure Pezdirc: Valutne vojne in globalna finančna kriza, (2011), zanimivo pa je, da se enak termin, ki označuje drug pojem, uporablja že v farmaciji, kar se kaže npr. v diplomskem delu Marka Simoniča: Načrtovanje in izdelava dvoslojnih tablet s časovno odvisnim pulznim sproščanjem težko topne modelne zdravilne učinkovine (2011).

Posvetovali smo se tudi s strokovnjaki, s katerimi sodelujemo za vprašanja ekonomije, in zatrjujejo, da vsi trije termini ustrezno poimenujejo pojem. Čeprav tudi Banka Slovenije v svojih dokumentih ne uporablja termina kvantitativno rahljanje dosledno (kar bi vsekakor pričakovali), vam v prid poenotenju terminologije svetujemo kot prednostno obliko prav tega, saj so ga kot terminološko rešitev že sprejeli prevajalci ECB.