Skip to main content
Marketabilno tveganje, nemarketabilno tveganje

Description of the terminological problem:

Zanima nas, katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma marketable risk in non-marketable risk. V prvem primeru gre za tveganje, ki ga je mogoče zavarovati na trgu, v drugem pa za tveganje, ki ga iz različnih razlogov ni mogoče zavarovati na trgu. V slovenskem prostoru se izraza  uporabljata predvsem v povezavi s poslovanjem SID banke. Opozarjamo, da angleški termin marketable risk ne označuje istega pojma kot angleški termin market risk, za katerega je v slovenščini že ustaljen termin tržno tveganje. Že omenjena SID banka in tudi Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP) uporabljata izraz marketabilni rizik. Drugi predlogi so še: tržljivo tveganje, prodajljivo tveganje; tveganje, ki ga je mogoče zavarovati; prosto zavarovarljivo tveganje.

Question sent: 4. 6. 2015

Opinion of the Department of Terminology:

Kot ste opozorili že sami, moramo biti pozorni na razliko med angleškima terminoma marketable risk in market risk. Medtem ko se prvi nanaša na tveganje, ki ga je mogoče zavarovati na trgu, drugi označuje 'tveganje, da se bo vrednost določenega finančnega sredstva, npr. delnice, obveznice, terjatve, ali celotnega portfelja naložb spremenila oziroma zmanjšala zaradi sprememb v tržnih razmerah' (definicija je iz nastajajočega Pravnega terminološkega slovarja), uveljavljeno poimenovanje zanj pa je tržno tveganje. Jezikovnosistemsko ustrezno poimenovanje za angleški termin marketable risk bi lahko bilo tržljivo tveganje (in netržljivo tveganje za non-marketable risk), ki se pojavi tudi v večjezični terminološki zbirki IATE, a je označeno z najnižjo stopnjo zanesljivosti. Pridevnik tržljiv je naveden tudi v Slovenskem pravopisu 2001, zgled je tržljiv proizvod. Glede na to, da v Slovenskem pravopisu 2001 najdemo tudi priponsko obrazilo ...ljiv 'možnost, nagnjenost k, voljnostʼ z naslednjimi zgledi: berljiv, določljiv, dosegljiv, drobljiv, podkupljiv, popustljiv, spravljiv, ubogljiv, in da angleškemu terminu market ustreza slovenski termin trg, bi bil izraz tržljivo tveganje z vidika terminološke vede povsem ustrezen.

Vendar pa je v terminologiji zelo pomembno tudi načelo ustaljenosti. Za angleški termin marketable risk se v slovenščini že več kot deset let v različnih virih (npr. Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov, monografija Janeza Beštra idr. Javno-finančna vzdržnost zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov za račun države (Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2004), diplomsko delo Kristine Trošić Zavarovalna polica slovenske izvozne družbe ko instrument za zmanjševanje kreditnega tveganja v bankah (2004)) pojavlja termin marketabilno tveganje oz. marketabilni rizik(o). Kot jedro terminološke besedne zveze predlagamo tveganje, saj že obstajajo termini s to sestavino (npr. zgoraj omenjeno tržno tveganje), pa tudi Slovenski pravopis 2001 rizik usmerja na tveganje.  Nekoliko nenavadno zveni pridevnik marketabilen, vendar je v slovenščini kar nekaj besed s priponskim obrazilom ...abilen, ki ima v Slovenskem pravopisu 2001 naslednje zglede: adaptabilen, komunikabilen, stabilen. To priponsko obrazilo se večkrat izmenjuje s priponskim obrazilom ...ljiv, npr. programabilen in programirljiv (oba pridevnika najdemo npr. v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika), v medicinski terminologiji je pogost tudi pridevnik operabilen (glej Slovenski medicinski slovar). Omenimo še, da se termina marketabilno tveganje in nemarketabino tveganje največkrat pojavljata v množini. 

Ker se termina marketabilno tveganje in nemarketabilno tveganje že uporabljata in sta jezikovnosistemsko ustrezna, načeloma ni potrebna zamenjava z drugima izrazoma. Tržljivo tveganje in netržljivo tveganje bi bila sicer ustrezna izraza, a se v stroki praktično ne pojavljata. Drugi predlogi za angleški termin marketable risk (prodajljivo tveganje; tveganje, ki ga je mogoče zavarovati; prosto zavarovarljivo tveganje) so manj ustrezni, še posebej odsvetujemo dolga opisna poimenovanja tipa tveganje, ki ga je mogoče zavarovati, saj so nepraktična in podvržena spreminjanju.

Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer