Description of the terminological problem:
Zanima nas vaše mnenje o prevodu angleškega izraza decarbonisation, ki so ga evropske institucije začele uporabljati v zvezi z novo energetsko unijo. Tipična zveza je recimo decarbonising the economy. Izraz pomeni 'postopno prenehanje odvisnosti (gospodarstva) od fosilnih goriv, ki vsebujejo ogljik'. Glede na to, da že imamo termin nizkoogljično gospodarstvo, predlagamo razogljičevanje (decarbonising) oziroma razogljičenje (decarbonisation).
Question sent: 4. 3. 2015
Opinion of the Department of Terminology:Razogljičiti ima v SSKJ2 kvalifikator metalurgija in označuje 'odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin', razogljičenje pa je glagolnik od razogljičiti. Obe obliki najdemo tudi v Tehniškem metalurškem slovarju. V SSKJ2 je tudi sopomenka dekarbonizacija in dekarbonizirati z enako razlago, pri čemer sta razogljičenje in razogljičiti nadrejeni sopomenki. V Slovenskem pravopisu ima glagol razogljičiti kvalifikator kemija. Na področju metalurgije in kemije gre torej za kemijski proces odstranjevanja ogljika.
Kot ste omenili v vprašanju, se termin v vašem primeru nanaša na postopno prenehanje odvisnosti gospodarstva od fosilnih goriv. Gre torej za širše področje podnebnih sprememb in v tem kontekstu se pogosto govori o prehodu v nizkoogljično družbo (npr. revija s področja slovenskega elektrogospodarstva Naš stik), o nizkoogljičnem gospodarstvu (npr. članek v Delu), o ogljičnem odtisu (npr. spletne strani Umanotere), razogljičenju prometa (npr. portal Zelena Slovenija) itd. Razogljičenje bi bilo s stališča besedne družine torej povsem ustrezno. Pri tem pa je treba opozoriti, da razogljičenje (gospodarstva) označuje drug pojem kot v metalurgiji, kemiji ipd. Poimenovalna motivacija pa je v obeh primerih enaka, in sicer gre za odstranjevanje ogljika. Pojav, da isti izraz na različnih strokovnih področjih označuje različne pojme, je v terminologiji običajen. Zato je pri obravnavi posameznih terminov zelo pomembno, da vemo, v katero stroko sodijo. Tako npr. termin virus v računalništvu označuje drug pojem kot v medicini, biologiji ipd., čeprav govorci slovenščine čutimo metaforično povezanost na ravni poimenovanja obeh pojmov.
Drugo vprašanje je, ali je bolj smiselna oblika razogljičenje ali razogljičevanje. Razogljičenje ima v skladenjski podstavi dovršni glagol, razogljičevanje pa nedovršni glagol. Pri nedovršnem glagolu je poudarjeno trajanje procesa, pri dovršnem glagolu pa rezultat procesa. V kontekstu EU je verjetno bolj poudarjena usmerjenost k cilju (rezultat procesa), zato predlagamo termin, ki ima v skladenjski podstavi dovršni glagol, torej razogljičenje. Če se pojavi potreba po izpostavljanju vidika trajanja procesa, je seveda ustrezna oblika tudi razogljičevanje.
Omenimo še, da je na spletu mogoče najti tudi sopomenko dekarbonizacija. V tem primeru imamo opravka z razmerjem domače : tuje in glede na to, da so že v SSKJ2 dali prednost domači sopomenki, tudi z jezikovnokulturnega vidika svetujemo termin razogljičenje.
Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer