Tvorjenje neologizmov je povsem sprejemljiv način poimenovanja novih pojmov, s stališča terminologije je primernejši poimenovalni postopek kot opisno poimenovanje. Opisno poimenovanje namreč pogosto ni dojeto kot termin, torej kot poimenovanje za nek pojem, ampak je napačno prepoznano kot prosta zveza. To vpliva na večjo variantnost poimenovanja v rabi in posledično na manjšo ustaljenost, ki je eno temeljnih terminoloških načel. Opisno poimenovanje prav tako ne zadosti terminološkemu načelu gospodarnosti, po katerem naj bi bili termini čim krajši. Vse to vpliva na manj učinkovito strokovno komunikacijo – zagotavljanje nedvoumne, jasne strokovne komunikacije pa je osnovna funkcija terminologije –, zato opisnega poimenovanja praviloma ne svetujemo kot prve poimenovalne možnosti. Seveda pa je v posameznih primerih tudi opisno poimenovanje smiselna rešitev.

Ob besedotvorju, to je tvorjenju novih besed, je v okviru terminotvorja aktualno tudi pomenotvorje, kar pomeni, da obstoječa beseda dobi nov pomen, ki je seveda povezan z osnovnim.

Pogosto je prva poimenovalna rešitev za tuji termin oz. pojem, ki ga poimenuje, citatno poimenovanje, pri katerem so pogosto težave z izgovorom, s pregibanjem in tvorjenjem besedne družine. Sčasoma se to poimenovanje lahko nadomesti z jezikovnokulturno primernejšim poimenovanjem, lahko pa se citatno poimenovanje ohrani in se jeziku prejemniku prilagodi pisno in/ali izgovorno.

Skratka, katera od poimenovalnih možnosti bo uporabljena, je odvisno od posameznega primera, naj pa poudarimo, da je bistven pravočasen odziv na poimenovalno praznino, saj kasnejši poskusi zamenjave manj ustreznega termina z ustreznejšim niso vedno uspešni.

Z besedotvornega vidika gre pri omogočitelju za tvorjenko iz glagola omogočiti, ki pomeni 'narediti, povzročiti, da je kaj mogoče' (SSKJ). Na področju poslovnih procesov v okviru delovanja organizacij omogočitelj označuje nekaj (osebo, opremo, zgradbe, sistem, orodje, stroje, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti (magistrsko delo H. Kosi, Model izboljševanja kakovosti procesov v oblačilni industriji, 2006, str. 71). Termin se pojavi npr. tudi v diplomskem seminarju K. Pesek, Izboljšanje vodenja delovnih nalog (2012, str. 12–13), znanstvenem članku B. Antončič, Benchmarking v Sloveniji (Teorija in praksa, 34/5,1997, str. 839).

Je pa res, da to ni edini slovenski ustreznik za angleški enabler. Ustreza mu namreč tudi omogočevalec (npr. v diplomskem delu J. Jagra Ravnanje odnosov s kupci, 2003, str. 16–17; magistrskem delu M. Urh Management poslovnih procesov kot pomoč pri managementu operativnih tveganj: primer bančnega procesa, 2013, str. 11), ki je prav tako sprejemljiva rešitev. Priporočamo samo doslednost pri rabi znotraj posameznega strokovnega področja.

Iz vnosov v Evrotermu ne moremo razbrati, ali gre za splošni izraz ali za termin (oz. za termin s katerega področja gre). Vsekakor se nam zdi izbira enobesednega termina ustreznejša kot opisno poimenovanje. Pri izbiri konkretnega termina pa je treba vedeti, za katero področje gre in kateremu terminu stroka daje prednost.