Pravila Slovenskega pravopisa 2001 (v členu 1118) pravijo, da pišemo “po domače” imena plemen in imena ljudstev (Indijanci in Eskimi ipd.) ter poimenovanja pojmov in predmetov iz njihove kulture in civilizacije. To velja tudi za zgodovinska lastna imena in poimenovanja pojmov in predmetov kulture in civilizacije vseh predkolumbovskih ljudstev pišemo po domače; tako tudi imena predklasičnega kulturnega izročila, npr. egipčanska, babilonska, številna hebrejska.

Kot primeri so navedeni Komaneči, Sjuksi, Kjovi, Apači. V skladu s tem pravilom pišemo tako tudi imena drugih indijanskih plemen: Čerokiji, Očipvejci, Kečujci, Šejeni, Zapoteki, Mohikanci ipd.

Ločiti moramo med edninsko in množinsko obliko imena plemena: medtem ko je prva besedotvorno manj prilagojena slovenščini (Kečua < Quechuas; Očipva < Ojibwe, Chippewa, in še Kjova, Sjuks), ima množinska izraženo obrazilo (Kečujci, Očipvejci) in iz nje izpeljujemo tudi imena posameznih pripadnikov in pridevniške oblike (Kečujec, Kečujka in kečujski; Očipvejec, Očipvejka, očipvejski, in še: Kjovi, Sjuksi).

Helena Dobrovoljc  (oktober 2014)