Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Submitted by helena_dobrovoljc on Thu, 01/16/2014 - 14:56

Vprašanje:

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne "zloženke" različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) + pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) + samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik + samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik + druga kratica samostalnik + jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Ključne besede: pravopis zloženke s kratično prvo sestavino AD-pretvornik C-vitamin

Problem, na katerega opozarjate, je posledica neenotne obravnave zgradb, ki je razvidna iz določil veljavnega slovenskega pravopisa (SP 2001). Ta je pri zapisu zloženk z imenovalniško medpono normiral tri pisne možnosti: v obrnjenem vrstnem redu jih lahko pišemo kot besedne zveze z desnim prilastkom (barve tempera), sicer pa skupaj ali narazen (temperabarve tudi tempera barve). Pri zloženkah s črkovno ali kratično prvo sestavino, ki jih navajate, pa dopustil le dve možnosti: TV-program (skupaj) in program TV (normativno priporočljivejši besedni red).

Prvi naslednji normativni (oz. normativno-informativni) priročnik, tj. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), je prinesel odločitev, da se kljub odklonom od kodifikacije, ki so opaženi v rabi, vsaj v grobem ohranijo normativne usmeritve SP 2001, kar pomeni:

T. i. zloženke z imenovalniško medpono so "rešene" z možnostjo zapisa narazen in s kvalifikatorjem »v pridevniški rabi« (npr. fitnes center).
Pri zvezah »kratıca + vezaj + samostalnik« pa bi bilo normiranje zapisa brez vezaja bolj revolucionarno (tudi zato, ker SP 2001 v teh položajih ne dopušča dvojnic). Zato so ohranili zapis PR-služba, obrnjeni zapis tipa vitamin C pa so v slovarju priporočili le, če je uresničen v rabi. (Zato ne najdemo zapisa služba PR.)

(O problemu sta podrobno pisala tudi Alenka Gložančev in Boris Kern v monografiji s pravopisnimi razpravami Pravopisna stikanja (dostopni tudi prek Google Books).)

Da je bila ta odločitev odgovorna, lahko utemeljimo:

1. Površen poseg v dosedanjo kodifikacijo bi razmišljujočim uporabnikom povzročil težave pri razbiranju, katera od normativnih informacij je dovolj verodostojna: ali v pravopisu, ki velja za temeljni kodifikacijski priročnik, ali v SNB, ki ima vlogo informativno-normativnega priročnika.

2. V rabi je vsekakor realiziran večji delež zapisov narazen pri tipu fitnes center kot pri tipu C-vitamin. In če se pri prvem tipu slovaropisci odločili upoštevati prevladujoči vzorec v rabi, ki ga dopušča tudi aktualna kodifikacija, se za tako temeljno spremembo normativnega podatka brez konsenza javnosti, ki ga pooseblja Pravopisna komisija različnih strokovnjakov, niso mogli odločiti.

Detektirani problem bo vsekakor reševan v okviru novoustanovljene Pravopisne komisije pri SAZU. Do tedaj je smiselno upoštevati kodifikacijo, ki jo potrjuje SNB.

Ob tem naj opozorim le, da je treba biti pri razmišljanju o govornih uresničitvah zloženk s kratično sestavino pozoren na svojstveno naravo kratic. Te se namreč izgovarjajo črkovalno: poved delam z AD-pretvornikom izgovorimo kot [délam z ádé-pretvórnikom] oz. poved delam s pretvornikom AD kot [delam s pretvórnikom ádé]. Slovnične lastnosti kratic, kar se dobro pokaže v skladenjski rabi in kasneje, če te ob črkovalnem branju dobijo status besede (cede, teve, eses, dedeve), so seveda popolnoma drugačne kot njihova besedotvorna podstava. Zato res ne govorimo “pretvornik analogno-digitalni”, za kaj takega niti ni potrebe, saj ob polni skladenjski uresničitvi uporabimo značilno skladenjsko zgradbo “pridevnik + samostalnik” -- analogno-digitalni pretvornik, če pa uporabljamo kratico, je tako, kot je napisano zgoraj, torej AD-pretvornik in pretvornik AD.

Doc. dr. Helena Dobrovoljc (januar 2014)