Iz razlage v SSKJ je res težko natančno določiti morebitno pomensko razliko med pridevnikom organoleptičen ('ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem') in senzoričen ('čuten'; čuten 'nanašajoč se na čut'; čut 'sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev'). V obeh primerih je bistvena pomenska sestavina čut oz. čutilo, torej vid, okus, otip itd.

Za konkretno terminološko vprašanje je pomembneje, kateri od teh pridevnikov se uporablja za tiste lastnosti živil, ki jih je mogoče zaznati s čuti. Po pregledu besedil na spletu in v splošnih korpusih je v celoti nekoliko bolj pogost termin senzorične lastnosti (senzorične lastnosti : organoleptične lastnosti –217 : 122 (Gigafida), 26 : 19 (Kres)), pri čemer je treba poudariti, da strokovnjaki nekaterih strokovnih področij raje uporabljajo senzorične lastnosti, na drugih področjih pa so pogostejše organoleptične lastnosti. Organoleptične lastnosti se tako pogosteje pojavljajo npr. v besedilih s področja farmacije (glej tudi Farmacevtski terminološki slovar: geslo organoleptične lastnosti 'lastnosti učinkovine ali pomožne snovi, ki se zaznavajo ali določajo s čutili, npr. barva, vonj, okus', gesla senzorične lastnosti ni). Na področju živinoreje in živilske tehnologije se, kot že omenjeno, pogosteje uporablja termin senzorične lastnosti (v korpusu živinorejskh besedih, na podlagi katerega nastaja Terminološki slovar živinoreje, je razmerje 391 : 18 v korist termina senzorične lastnosti). Zato ne vidimo razloga, da bi ustaljeni termin zamenjali s sinonimom organoleptične lastnosti, s katerim sicer ni nič narobe, se pa na tem področju veliko redkeje uporablja. Bolj smiselno bi bilo dosledno uporabljati termin senzorične lastnosti.

Če sta termina senzorične lastnosti in organoleptične lastnosti sinonima in je uporaba enega ali drugega odvisna od področja, na katerem se pojavita, pa termini senzorično ocenjevanje/ senzorična ocena in organoleptično ocenjevanje/organoleptična ocena po nekaterih virih označujejo različne pojme. Šlo naj bi za dve različni metodi ocenjevanja senzoričnih/organoleptičnih lastnosti. Senzorično ocenjevanje naj bi izvajali usposobljeni strokovnjaki, organoleptično ocenjevanje pa lahko izvede kdorkoli (tipično naključni mimoidoči v nakupovalnem centru). To razlikovanje podpira tudi uveljavljen termin senzorična analiza, ki označuje znanstveno disciplino o merjenju in vrednotenju lastnosti živil s čutili, ki z uporabo natančnih znanstvenih metod preskušanja živil zagotavlja ponovljive in objektivne rezultate.