Pridevnik neunijski ni čisto nov, pojavi se npr. že v korpusih, vendar precej redko. Z vidika slovenskega jezika je tvorjenka neunijski povsem sistemska, saj po SSKJ predponsko obrazilo ne- izraža:

a) zanikanje tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec

b) nasprotje tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren

c) manjkanje, odsotnost tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven

Pridevnika unijski oz. neunijski se torej navezujeta na Evropsko unijo (EU, Unija); medtem ko prvi pomeni 'ki se nanaša na EU', drugi pomeni 'ki se ne nanaša na EU'. Pred razmerjem unijski : neunijski je bilo do Lizbonske pogodbe (2009), s katero je EU dobila pravno osebnost, aktualno razmerje skupnostni : neskupnostni. Kot kaže pregledovanje po spletu, pridevnik neskupnostni najpogosteje določa samostalnik blago. Zveza neskupnostno blago je v kontekstu EU nedvomno termin, ki označuje blago, ki ni v celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Skupnosti, in blago, ki je bilo uvoženo iz držav ali z območij, ki niso del carinskega območja Skupnosti in ki ni bilo sproščeno v prost promet.

Z Lizbonsko pogodbo so vsa poimenovanja s sestavino Skupnost oz. skupnostni postala neaktualna, tj. zastarela, nadomestila so jih poimenovanja s sestavinama Unija in unijski, npr. državljan Skupnosti → državljan Unije, Sodišče Evropskih skupnosti → Sodišče Evropske unije, skupnostno blago → unijsko blago. V tem smislu se tudi s pojmovnega vidika ne zdi sporna nadomestitev pridevnika neskupnostni s pridevnikom neunijski, npr. neskupnostno blago → neunijsko blago.