Description of the terminological problem:
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik, deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran.
Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik, ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje.
Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju, Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah.
Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec.
V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik, Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013).
V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran, interesna skupina, zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Question sent: 10. 6. 2013
Opinion of the Department of Terminology:Slovenski termin déležnik je nastal s prevajanjem, saj je stake = délež, share = délež. Na eni strani je angleški termin stakeholder, ki mu ustreza déležnik, na drugi pa shareholder, ki mu ustreza slovenski termin delničar. Medtem ko ima delničar v podjetju določen lastniški delež (ang. share), ki mu daje upravičenje do sodelovanja pri upravljanju podjetja in delitvi dobička, ima déležnik v podjetju delež (ang. stake) interesa, ki mu daje upravičenje do (vsaj) vmešavanja v delovanje tega podjetja. (D. Verčič, F. Zavrl in P. Rijavec, Odnosi z mediji (GV Založba, 2002, str. 17, 18). Glede na to, lahko zavrnemo termin deléžnik (v pomenu udeleženec) kot pomensko nenatančen oz. premalo obvestilen termin.
Pa še korpusni podatek. N. Logar in Š. Vintar v članku Korpusni pristop k izdelavi terminoloških slovarjev: od besedilnih seznamov in konkordanc do samodejnega luščenja izrazja (JiS 53/5, 2008, str. 9), ki opisuje postopke izbora in obdelave gesel za namen gradnje terminološkega slovarja odnosov z javnostmi, ugotavljata: »Na prvi pogled se je zdelo, da med najpogostejšimi samostalniki v korpusu med terminološke kandidate sodijo: javnost, organizacija, podjetje, komuniciranje, medij, znamka, novinar, upravljanje, komunikacija, déležnik, oglaševanje, trg, marketing, management, storitev, potrošnik, kampanja itd., potem pa smo začeli razvrščati primere v drugo (splošnojezikovno) skupino in ugotovili, da npr. potrošnik, podjetje in novinar, ki smo jih uvrstili med terminološke kandidate, po naši presoji vendarle niso nič manj del splošnega jezika kot informacija, okolje, sporočilo, ugled, razvoj itd., ki so se nam prvotno bolj zdeli del splošnega jezika. Terminološko očitno prepoznaven je bil na ta način le samostalnik déležnik.«
Specializirani korpus s področja odnosov z javnostmi (KoRP) kot verodostojna referenca rabe jezika v tej stroki očitno potrjuje termin déležnik.
Glede na to, da je termin uveljavljen in ustaljen, načelo ustaljenosti pa je eno temeljnih terminoloških načel, smo mnenja, da termina deležnik ni smiselno zamenjati z drugim terminom, saj bi sicer tvegali neučinkovito oz. moteno strokovno sporazumevanje. Kar se naglasa tiče, prav tako zagovarjamo obstoječe stanje, torej termin déležnik, ki očitno izhaja iz pomenskega okvira delež.
Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer