Description of the terminological problem:
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu.
Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem
Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba, temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec, temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«.
Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci. Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Question sent: 11. 4. 2011
Opinion of the Department of Terminology:Spreminjanje termina varovanec v drugo obliko odsvetujemo. V terminološki stroki težimo k enobesednemu poimenovanju, saj nam takšni izrazi omogočajo tvorjenje celotne besedne družine. Pri tem ne smemo zanemariti jezikovne gospodarnosti, ki se tudi v strokah (skozi žargon) kaže tako, da skušamo vsem večbesednim poimenovanjem določiti enobesedno ustreznico. Enobesedne termine pozna tudi nemška zakonodaja s tega področja (npr. Schützling, Protegé, Pflegebefohlener), tudi v angleščini uporabljajo izraz Protegé, kar dokazuje, da tudi hrvaški štićenik oz. naš varovanec nista nobeni izjemi, ampak ustrezni terminološki poimenovanji.
V strokah se načeloma termini ne spreminjajo, razen če je za to utemeljen razlog, kar pomeni, da se popolnoma spremeni pojmovno področje, torej sama vsebina.
Ne glede na vse stremljenje k politični korektnosti in nezaznamovanosti varovanec ustrezno poimenuje tako osebe moškega kot ženskega spola, sam termin pa prav tako ne implicira starosti, kar pomeni, da je to poimenovanje ustreznejše za vse tri skupine skrbništva.
Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer