Pojem, ki ga označuje angleški termin lawfare, je na področju vojskovanja v članku N. Abgaryana Lawfare: The Mortal Kombat of Jurisprudence (17. 3. 2025) definiran kot »strateška uporaba prava z namenom delegitimizacije, poškodovanja ali uničenja nasprotnikov«. Kot ste omenili, se je angleški termin lawfare, ki se je uveljavil predvsem v mednarodnem in vojaškem kontekstu, začel pojavljati tudi v kontekstu družinskopravnih sporov, kjer označuje strateško uporabo pravnih postopkov za doseganje ciljev v konfliktu med strankama. 

Kot možni slovenski ustreznik navajate zlonamerno pravdanje. Pravdanje v splošnem jeziku po SSKJ2 pomeni 'tožba, tožarjenje', označeno je tudi s kvalifikatorjem starinsko. Pravni terminološki slovar pravdanja ne navaja kot samostojne iztočnice, definira pa termin pravda ('procesno razmerje, ki nastane med sodiščem in strankama z vročitvijo tožbe toženi stranki'). Jedrna sestavina pravdanje se nanaša na sam postopek, zato menimo, da preozko označuje vsebino pojma, pri katerem je izpostavljena strateška raba pravnih sredstev. Pridevniška sestavina zlonameren se nanaša na nekoga, 'ki ima zle, nepoštene namene' (SSKJ2). Ker strateška uporaba prava ni nujno omejena na ravnanja, ki jih je mogoče opredeliti kot zlonamerna, menimo, da je zlonamerno pravdanje vsebinsko manj ustrezno poimenovanje.

Prav tako vas zanima, ali bi pravdanje lahko uporabili tudi v primerih, kot je npr. nepravdni postopki o stikih ter varstvu in vzgoji otrok. V zgoraj omenjenem Pravnem terminološkem slovarju sta definirana tudi pojma pravdni postopek ('postopek, v katerem sodišče odloča o sporih iz osebnih in premoženjskih razmerij, če z zakonom ni določena kakšna druga vrsta postopka ali pristojnost kakšnega drugega organa') in nepravdni postopek ('civilni sodni postopek, v katerem sodišče odloča o določenih osebnih in premoženjskih razmerjih, npr. o odvzemu poslovne sposobnosti, odvzemu in podaljšanju roditeljske pravice, dedovanju, ureditvi razmerij med solastniki, ureditvi meje, določitvi nujne poti'). Menimo, da je v tovrstnih primerih bolj primerno ostati pri uporabi ustaljenih terminov pravda, pravdni postopek in nepravdni postopek.

Vrnimo se k iskanju ustreznika za angleški termin lawfare, ki je s tvorbenega vidika prekrivanka iz law (slv. pravo) in warfare (slv. vojskovanje). Zato je pričakovano, da ste razmišljali o slovenskih poimenovanjih pravna vojna, vojna s pravnimi sredstvi in pravno bojevanje. Pridevnik pravni v poimenovanjih pravna vojna in pravno bojevanje vsebinsko ustrezno označuje obravnavani pojem; prav tako je vsebinsko ustrezna tudi zveza s pravnimi sredstvi v poimenovanju vojna s pravnimi sredstvi, vendar bi v skladu s terminološkim načelom optimalne strukture, ki pri večbesednih terminih zagotavlja najbolj stabilno strukturo termina v rabi, prednost dali ustrezniku s pridevnikom pravni.

Premisliti je treba še razmerje med dvema predlaganima jedrnima sestavinama – vojno in bojevanjem. Vojna v ospredje postavlja nastalo stanje, pojem pa se nanaša na aktivnost oziroma dejanje, ki ga na jezikovni ravni izraža glagolnik bojevanje. Zato bi poimenovanje pravna vojna v primerjavi s poimenovanjem pravno bojevanje zavrnili kot manj ustrezno.  Glagolnik bojevanje je tvorjen iz glagola bojevati se, ki ima v SSKJ2 2. pomen 'zelo si prizadevati za kaj'. Enak pomen, sicer v ekspresivni rabi, ima v SSKJ2 v 2. pomenu tudi glagol vojskovati se, zato smo pomislili tudi na vojskovanje (tj. pravno vojskovanje). Tako pravno vojskovanje kot tudi pravno bojevanje z uporabo metafore natančno označujeta vsebino pojma, vendar vojskovanje v primerjavi z bojevanjem bolj neposredno izraža povezavo z vojaškimi spopadi. Ker iščemo ustreznik za pojem, ki se je začel pojavljati v kontekstu družinskopravnih sporov, bi prednost dali poimenovanju pravno bojevanje.

Zato menimo, da je metaforično poimenovanje pravno bojevanje, ki označuje rabo pravnih sredstev z namenom škodovanja, nadlegovanja, izčrpavanja ali ustrahovanja nasprotne strani, npr. v družinskih sporih, najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin lawfare.