Description of the terminological problem:
Zanima me, kateri je najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin cluster na področju kemije, ki označuje spojino, ki vsebuje vsaj en fragment, zgrajen iz skupine vezanih atomov ali ionov (kovin ter nekaterih polkovin, ne pa iz nekovin), pri čemer morajo biti ti atomi povezani preko kovinskih vezi, preostali del spojine pa je lahko karkoli. V stroki pogosto uporabljamo izraz klaster, a to je le podomačitev tujega termina. Nekateri sodelavci so predlagali skupek, nekateri pa vztrajajo pri klastru. Izraz se pojavi v nekaterih slovarjih, a ne s povsem pravo definicijo.
Question sent: 9. 8. 2026
Opinion of the Department of Terminology:Za obravnavani pojem se v slovenščini res najpogosteje uporablja govorno podomačeno poimenovanje klaster, ki pa je ob upoštevanju jezikovnokulturnega terminološkega načela manj primerna poimenovalna rešitev. V Kemijskem slovarju je termin klaster definiran kot 'skupina vezanih atomov brez ligandov', po mnenju strokovnjaka s področja anorganske kemije, s katerim smo se posvetovali, pa je ta definicija nekoliko nejasno zapisana, saj klaster označuje skupino med seboj povezanih atomov ali ionov kovin in nekaterih polkovin, vezi z ligandi, ki so praviloma sestavljeni iz nekovinskih elementov, pa se pri opredelitvi klastra ne upoštevajo.
V slovenščini se za angleški cluster uporablja tudi več neprevzetih poimenovanj. Najpogosteje se pojavlja skupek, ki je manj primerna izbira, saj se uporablja tudi kot sinonim za agregat, ki v zgoraj omenjenem Kemijskem slovarju označuje 'skupin[o] med seboj rahlo povezanih istovrstnih delcev, delov'. Skupek torej obravnavanega pojma ne označuje dovolj natančno.
Za angleški termin cluster se pojavlja tudi slovenski ustreznik gruča. Tudi gruča je nenatančno poimenovanje, saj je v SSKJ2 v 1. pomenu razložena kot 'neurejena, strnjena skupina', pomembna lastnost obravnavanega pojma pa je prav urejena struktura povezanih atomov ali molekul. Pojavlja se tudi poimenovanje grupa, ki je prav tako nenatančno, saj ga SSKJ2 v 1. pomenu razlaga kot 'več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina', v 2. pomenu pa 'kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti', ne vsebuje pa pomenske sestavine, ki bi nakazovala na organizirano medsebojno povezanost elementov.
V besedilih najdemo tudi poimenovanje grozd. V terminologiji je eden od učinkovitih načinov oblikovanja novega termina metaforični prenos. Struktura grozda predstavlja urejenost in povezanost sestavnih delov v večjo celoto, kar je pomembna značilnost obravnavanega pojma. Pri tem je treba opozoriti, da spojina, za katero iščemo poimenovanje, najpogosteje tvori eno od osnovnih geometrijskih teles, npr. tetraeder, oktaeder ali ikozaeder. Metaforična povezava z grozdom zato izhaja iz urejene strukture te spojine in ne iz njene geometrijske oblike. Termin grozd se za cluster pojavi npr. v diplomskem delu T. Arnšek Genetska pestrost nukleotidnega zaporedja kodogenih regij proteina ACE2 pri prašiču (Sus scrofa) (2021, str. 10).
V slovenski strokovni literaturi se za angleški termin cluster najpogosteje uporablja govorno in pisno podomačeno poimenovanje klaster, do katerega pa imajo nekaj zadržkov tudi strokovnjaki, saj sicer zanj ne bi uporabljali toliko različnih neprevzetih poimenovanj. Ob upoštevanju jezikovnokulturnega terminološkega načela, ki daje prednost neprevzetim poimenovanjem pred prevzetimi, vam svetujemo, da za angleški termin cluster na področju kemije uporabite slovenski termin grozd, ki ga je kot najprimernejšega potrdil tudi strokovnjak s področja anorganske kemije.
Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Anja Zupan, Mojca Žagar Karer