Na pomoč!*
Prostovoljno gasilstvo ima v Sloveniji zelo dolgo tradicijo, saj je bilo prvo takšno društvo ustanovljeno v Metliki leta 1869. Sklepati bi bilo, da je tudi izrazoslovje, povezano z gašenjem in požarno varnostjo, že davno popisano in da je pretežno slovensko, tako kot pri čebelarstvu, ki je ena od strok z največ izvirnimi slovenskimi termini. Vendar dr. Mateja Jemec Tomazin, raziskovalka Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, to domnevo ovrže. Prvi pravi Gasilski terminološki slovar, katerega nastajanje usmerja prav ona, tudi sama dolgoletna prostovoljna gasilka, bo izšel letos jeseni. Pri sestavljanju sodelujejo tako poklicni kot prostovoljni gasilci v okviru obeh strokovnih združenj. Prav veliko število gasilcev omogoča posredovanje v vseh vrstah izrednih dogodkov, kar je prednost pred marsikatero drugo državo, je še povedala Jemec Tomazin.
Požari so ena največjih groženj prebivalstvu in prizadevanja za požarno varnost segajo daleč v zgodovino, vsaj v čase starega Rima, pri čemer ima velike zasluge cesar Neron, se pošali sogovornica. Taktični pristopi h gašenju se od države do države razlikujejo, pri čemer je marsikaj odvisno tudi od pogostosti požarov v naravi, ki jih več izbruhne v toplejših podnebjih. Na severu Evrope je takih incidentov manj, Slovenija pa se z vsaj delom ozemlja umešča na jug Evrope, kjer so gozdni požari žal tudi pogosti. Marsikatera sredozemska država se ravna po doktrini, ki veleva ognjenim zubljem prepustiti, kar hočejo, varuje pa se samo t. i. požarna linija, pripoveduje Jemec Tomazin. Slovenija in tudi Hrvaška se požara v naravi lotevata drugače, njuna strategija pa je skupna kar nekaj srednjeevropskim državam, ki so bile nekdaj del Avstro-Ogrske. Začetki prostovoljnega gasilstva na ozemlju današnje Kranjske segajo v čase po uvedbi dualizma v monarhiji in rahljanje pravil glede ustanavljanja društev: vsakršno združevanje, tudi z namenom organiziranja požarne brambe, je bilo prepovedano, saj je oblast v tem videla nacionalni predznak – in povsem prav je imela, razlaga sogovornica. Prostovoljna gasilska društva so proti koncu 19. stoletja skupaj s čitalniškimi prireditvami in gasilskimi veselicami vzbrstela v pravo nacionalno gibanje.
Poenotenje strokovnega izrazoslovja je pomembno za izboljšanje razumevanja. In pri gasilstvu se to zdi še posebej ključno. »Gasilci, ki skupaj gasijo, se morajo med sabo razumeti,« pravi Jemec Tomazin. Gasilstvo kot stroka je že zgodaj začelo skrbeti za izobraževanja in razna usposabljanja v svojih vrstah, Gasilec, ki neprekinjeno izhaja od leta 1897, je tako poleg Planinskega vestnika in (Slovenskega) Čebelarja ena od treh najstarejših strokovnih revij v slovenskem jeziku. Nemščina je kot takratni uradni jezik stroke vplivala tudi na slovenska poimenovanja, danes pa slovenska gasilska terminologija nastaja tudi pod vplivom drugih jezikov, saj prek skupnih projektov znanje prihaja tudi iz Švedske. Zakaj prav Švedska? Metodam za zaščito premoženja pred ognjem so tam posvečali veliko pozornosti, poleg tega tudi tam poznajo prostovoljno gasilstvo. V državi, ki šteje dobrih 9 milijonov prebivalcev, deluje 5300 poklicnih in 11.000 prostovoljnih gasilcev. Za primerjavo: v Sloveniji je 160.000 članov in članic prostovoljnih gasilskih društev, od tega približno 36.000 operativnih, in okoli 800 poklicnih gasilcev.
Pri sestavljanju slovarja, ki nastaja od leta 2021 kot razvojno-raziskovalna naloga pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanju, upoštevajo veljavne priročnike z gasilsko terminologijo. V nemščini pa so uporaben vir za preverbo publikacije založbe Kohlhammer, ki objavlja skoraj izključno gasilsko literaturo, pa tudi Springerjev angleško-nemški gasilski slovar. Ki pa po besedah sogovornice prinaša tudi nekaj napak ...
Bolj je država izpostavljena požarom, bogatejše je gasilsko izrazoslovje. Velja torej nekaj podobnega kot za Eskime in sneg, pravi Jemec Tomazin. Ki opozarja, da naloga gasilcev še zdaleč ni samo gašenje požarov, temveč skrbijo za varstvo pred vsemi vrstami naravnih in drugih nesreč.
Gasilski terminološki slovar, ki bo imel okoli 2000 slovarskih sestavkov, bo izšel predvidoma novembra 2024. Pri nastajanju sodeluje 30 avtorjev pod uredniškim vodstvom Mateje Jemec Tomazin.
*
Uradni gasilski pozdrav