Skip to main content
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje

Description of the terminological problem:

V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI. To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference, ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj, tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, zunanje informacijske manipulacije, zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation. Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija, za malinformation pa o poimenovanju malinformacija. Za disinformation se uporablja dezinformacija, ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.

Question sent: 26. 2. 2024

Opinion of the Department of Terminology:

FIMI označuje pojem, ki je v EU postal aktualen po letu 2015, ko je začel predstavljati vse večji politični in varnostni problem. Kot omenjate že v vprašanju, je kratica tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference. Slovenski ustreznik zanj, ki je vključen v terminološko zbirko IATE, je tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje. Slovenski  ustreznik – tako kot tudi ustrezniki v drugih nacionalnih jezikih – torej sledi strukturi angleškega termina, kar je v kontekstu EU pogosto. Tako se namreč v večjezičnem okolju EU ohranja prepoznavnost pojmov. Kakršnokoli spreminjanje termina ne bi bilo smiselno, čeprav z vidika načela gospodarnosti ni optimalen, ker se v rabi poleg osnovne oblike termina pojavljajo tudi njegove variante. Bo pa pojem v slovenskih besedilih najbrž označevala tudi kratica FIMI, saj glede na kontekst, v katerem je ta pojem zlasti aktualen, ni pričakovati, da bi se tvorile kratice iz nacionalnih jezikov. V IATE je v irskem, latvijskem in portugalskem vnosu za označevanje obravnavanega pojma poleg dolgega termina v nacionalnem jeziku navedena tudi kratica FIMI.

Pojem, ki ga poimenuje kratica FIMI, nenatančno označuje tudi termin dezinformacije. V besedilu N. Hénina FIMI: towards a European redefinition of foreign interference (april 2023, str. 4) je poudarjeno, da je FIMI sicer res v veliki meri prekriven z dezinformacijami, vendar vse dezinformacije niso FIMI in FIMI niso samo dezinformacije.

Dezinformacija je vključena že v SSKJ2, v katerem je razložena kot 'napačna informacija, zlasti namerna'. V zadnjem času je aktualizirana z vidika kibernetske varnosti in informacijskega manipuliranja, zato jo je treba obravnavati skupaj z angleškima terminoma misinformation in malinformation. Merilo, ki ločuje med vsemi tremi informacijami, je stopnja škode, ki jo z razkritjem ali širjenjem povzročijo. Misinforamtion je neresnična informacija, ki ni ustvarjena z namenom povzročiti škodo; disinformation je neresnična informacija, povzročena namerno, ki se uporabi z namenom povzročiti škodo; malinformation pa je resnična informacija, ki se uporabi z namenom povzročiti škodo. Kot izpostavite v vprašanju, je za angleški termin disinformation uveljavljen slovenski termin dezinformacija. Za misinformation in malinformation pa vam glede na vsebino pojmov, ki ju označujeta, predlagamo slovenska ustreznika napačna informacija in zlonamerna informacija.

Zveza zavajajoča informacija, ki jo omenjate v vprašanju, pojma ne bi označevala ustrezno, saj ima zavajati v SSKJ2 v 3. pomenu razlago 's čim nepravim, navideznim delati, povzročati, da kdo napačno, neustrezno misli'. Pri drugi zvezi, ki jo izpostavite – nenamerna napačna informacija – pa menimo, da je prva sestavina nepotrebna. Nenamernost je lastnost pojma, vendar ni nujno, da je izražena na poimenovalni ravni. Maliformacija pa je neustrezen predlog, saj ni nastal s tvorbenim postopkom, predvidenem v slovenskem jeziku, ampak je nastal neposredno pod vplivom angleškega termina. Ta je tvorjen iz predpone mal- in samostalnika information, pri čemer se s to predpono glede na razlago v slovarju Collins English Dictionary tvorijo besede, ki poimenujejo stvari, ki so slabe (ang. bad) ali neprijetne (ang. unpleasant).

Utemeljimo še izbiro predlogov napačna informacija in zlonamerna informacija. Pridevnik napačen je v SSKJ2 v 1. pomenu, v točki c), razložen 'ki ni v skladu z resničnostjo, dejstvi'. To velja za pojem, ki ga v angleščini označuje misinformation ­– informacija, ki ni resnična, vendar oseba, ki jo širi, tega ne ve in jo širi kot resnično dejstvo. Pridevnik zlonameren pa v SSKJ2 pomeni 'ki ima zle, nepoštene namene', kar je vsebina pojma, ki ga označuje malinformation – resnična informacija, ki se širi z namenom povzročanja škode.

Če povzamemo: za angleški termin foreign information manipulation and interference (FIMI) vam predlagamo, da uporabljate termin tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ki je vključen v terminološko zbirko IATE, za angleški termin misinformation vam predlagamo ustreznik napačna informacija, za angleški termin malinformation pa zlonamerna informacija.

Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer