Najprej se posvetimo ustreznemu zapisu. Zanima vas, ali bi omenjeni termin v slovenščini morali zapisovati z vezajem. Tak zapis je verjetno nastal pod vplivom angleških terminov, v slovenščini pa jezikovnosistemsko ni utemeljen. Termin se torej zapiše brez vezaja. Kot ugotavljate, pa vezaj ni vprašljiv v primerih, kjer je sestavina termina tudi kratica, npr. DNA-vezavni protein. Naj pojasnimo, da je tu vezaj zaradi drugega razloga. DNA je kratica v vlogi pridevnika, po Slovenskem pravopisu 2001 pa gre v tem primeru za zloženko, nastalo iz podredne zveze, ki ima za prvi del črko oz. več črk (§ 417), tako kot npr. tudi C-vitamin. Pri tem naj dodamo, da Predlog prenovljenih pravopisnih pravil (Pravopis 8.0, Krajšave § 19) v teh primerih predvideva kratice kot nesklonljive samostojne enote, zapisane brez vezaja – DNA vezavni protein.

Pri poimenovanju pojma se nam zaradi jasnosti zdi nujno, da je ime tarčne molekule v tožilniku (četrtem sklonu). V Farmacevtski terminološki slovar 2 je npr. vključena iztočnica penicilin vezoči proteini, kjer je ime tarčne molekule moškega spola (neživo), zato je oblika v tožilniku enaka obliki v imenovalniku. Jedro termina (proteini) ima ob sebi deležnik iz glagola vezati. Na tem mestu moramo opozoriti na nedoslednost. Deležnik na -č je tvorjen iz sedanjiške podstave glagola (vež-em), kar pomeni, da je ustrezna oblika vežoč (in ne vezoč); o tem Toporišič v Slovenski slovnici (Obzorja, 2004, str. 363). To potrjuje tudi podiztočnica pri glagolu vezati v SSKJ2. Deležniška oblika bi se nam sicer zdela najustreznejša, ker gre za glagol, ki nastopa v obliki pridevnika. Pomislili smo torej na poimenovanje maltozo vežoči protein, vendar smo pri tem naleteli na težavo. Videti je, da je za angleški termin binding protein ustaljen slovenski ustreznik vezavni protein. Smiselno je, da sorodni pojmi medsebojno povezanost izkazujejo tudi na izrazni ravni. Tako bi zaradi sestavine vežoči v poimenovanju maltozo vežoči protein posredno predlagali terminološko intervencijo v zvezi z osnovnim terminom, torej vežoči protein namesto vezavni protein. Po posvetu s strokovnjaki s področja biokemije smo ugotovili, da je vezavni protein, vsaj na njihovem področju, že dodobra ustaljen in da obstaja malo možnosti, da bi bila intervencija uspešna.

Ker je terminološka intervencija smiselna le, če ima nov termin realne možnosti, da se ustali, smo pretehtali še druge poimenovalne rešitve. Ena od poimenovalnih možnosti, glede na Slovenski medicinski slovar, je tudi vezavni protein za maltozo, torej tarčna molekula kot desni prilastek s predlogom za. Ta struktura je sicer nekoliko problematična zaradi svoje opisnosti, ker je verjetno, da bodo nastale besedilne variacije, ki ustaljevanje termina močno otežujejo. Poleg nestabilne strukture termina pa smo upoštevali tudi pomislek strokovnjaka s področja biokemije, da bi bilo to poimenovanje neustrezno glede na vsebino pojma, saj se protein veže na maltozo in ne za maltozo.

Izmed vseh možnosti se nam za označevanje proteina, ki se veže na maltozo, zdi najprimernejše poimenovanje maltozo vezavni protein. Poimenovanje tarčne molekule se torej pregiba, kar zagotavlja, da termin pojem označuje ustrezno.

Na osnovi ustaljenosti (vezavni protein), manj ustreznih opisnih možnosti, neustreznih rešitev z vidika jezikovnega sistema (zapis z vezajem) in prej omenjenih pomislekov strokovnjakov s področja biokemije vam svetujemo termin maltozo vezavni protein.