V Osnovnem ocenjevalnem poročilu skupine GREVIO o zakonodajnih in drugih ukrepih za uveljavitev določil Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) v Republiki Sloveniji je prisilni nadzor definiran kot dejanje, ki ogroža telesno in psihično nedotakljivost žrtve, saj se pojavlja trajno, in ne v obliki kratkih epizod. Ko se prisila in nadzor pojavita skupaj, to povzroči »stanje nesvobode«, ki ga žrtve doživljajo kot ujetništvo (točka 246).

Termin prisilni nadzor za angleški termin coercive control se v slovenski strokovni literaturi  že pojavlja, npr. v magistrskem delu A. Zore Čop  Nasilje v družini v praksi ESČP: pozitivne obveznosti države in Istanbulska konvencija (2021, npr. str. 7), v doktorski disertaciji J. Cerarja Nasilje žensk v partnerskem odnosu skozi prizmo relacijske družinske paradigme (2017, npr. str. 21), v znanstvenem članku B. Kordič Etiologija, dinamika in posledice nasilja v družini (Socialna pedagogika, 2007, let. 9, št. 4, str. 433).

Termin prisilni nadzor najdemo tudi v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 6. 10. 2021 o vplivu nasilja v družini in pravic do varstva in vzgoje na ženske in otroke (2019/2166(INI)), kar kaže na to, da je poimenovanje sprejeto tudi v slovenski različici mednarodno veljavnega pravnega akta.

Čeprav ste izrazili dvom o primernosti slovenskega poimenovanja, po našem mnenju termin prisilni nadzor primerno označuje obravnavani pojem in je tudi jezikovnosistemsko ustrezen. Poleg tega je že relativno ustaljen, saj se pojavlja v relevantnih strokovnih besedilih. Načelo ustaljenosti je v terminologiji eno od najpomembnejših načel, zato ustaljenega termina brez utemeljenega razloga ne menjamo. Predlagamo, da za angleški termin coercive control še naprej uporabljate slovenski termin prisilni nadzor.