Ker gre za pojem, ki je aktualen zlasti zunaj strokovnih krogov, ne preseneča, da se večinoma pojavlja v nestrokovnih besedilih, čeprav smo našli pojavitve tudi v strokovnih besedilih, npr. v diplomskem delu S. Adamovića Primerjava prekinitvenega posta z redukcijsko prehrano, 2021.

Za ta vzorec prehranjevanja se uporabljata dva sinonima, in sicer prekinitveno postenje in prekinitveni post. Zanima vas torej, če je jedro termina ustrezno. Post in postenje sta s stališča splošnega jezika deloma prekrivna, in sicer ima post v SSKJ2 v 1. pomenu kvalifikator religiozno, pomeni pa 'delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa', pa tudi 'čas te omejitve', 2. pomen (sicer označen s kvalifikatorjem ekspresivno) pa je 'omejevanje uživanja hrane z določenim namenom'. Postenje je po drugi strani glagolnik od postiti, ki (prav tako označen s kvalifikatorjem ekspresivno) pomeni 'omejevati uživanje hrane z določenim namenom'. Omenimo še, da je v okviru iztočnice postiti navedena tudi podiztočnica postiti se s kvalifikatorjem religiozno in razlago 'delno ali popolno omejevati se pri uživanju hrane v določenem času, zlasti mesa'.

Niti post niti postenje torej nista neustrezna in pravzaprav bi kot sestavino termina lahko uporabili kateregakoli od njiju. Ker pa sinonimi načeloma otežujejo strokovno komunikacijo, vseeno menimo, da bi bilo dobro izbrati enega in ga v strokovnih besedilih dosledno uporabljati. Predlagamo prekinitveni post, saj je post v primerjavi s postenjem osnovnejši pojem. Glagolnik postenje je namreč izpeljan iz glagola postiti, ta pa iz posta.