Uvodoma naj pojasnimo, da samostalnika senzibilizacija Slovenski pravopis 2001 ne odsvetuje. Beseda je označena z označevalnikom pojm. (pojmovno) in v nadaljevanju sta navedeni zvezi senzibilizacija kože in senzibilizacija filma s pomenskima uvrstitvama med pokončnicami. Poleg tega v Slovenskem pravopisu 2001 najdemo tudi glagol senzibilizirati, ki prav tako ni odsvetovan. Obe besedi sta navedeni tudi v SSKJ2, kjer je samostalnik senzibilizacija naveden z razlago 'glagolnik od senzibilizirati', glagol senzibilizirati pa z označevalnikom med. (medicinsko) in razlago 'povečati, povzročiti preobčutljivost česa'. Skratka, samostalnika senzibilizacija in glagola senzibilizirati ne Slovenski pravopis 2001 ne SSKJ2 ne odsvetujeta, poleg tega pa še navajata, da je to lahko termin ali sestavina termina na področju medicine in fotografije. Dejstvo, da lahko samostalnik senzibilizacija najdemo tudi v več terminoloških slovarjih, npr. Farmacevtski terminološki slovar 2, Tehniški metalurški slovar, Mikrobiološki slovar, kaže na to, da gre za ustaljen termin še na več drugih strokovnih področjih.

Čeprav je samostalnik senzibilizacija prevzeta beseda, se je v slovenščini očitno ustalila in je tako lahko tudi sestavina večbesednega termina. V vašem predlogu sicer navajate sestavino senzibilizirajoč, ki je v slovenskih slovarjih res ne najdemo, a gre za deležnik na -č iz glagola senzibilizirati, tako da gre za povsem predvidljiv tvorbeni vzorec in torej po našem mnenju za ustrezno sestavino večbesednega termina. Poleg tega se pridevnik senzibilizirajoč že pojavlja tudi v strokovnih besedilih, npr. v dokumentu z naslovom Nadzor nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov (2014, str. 62) in v Uradnem listu Republike Slovenije (2015, št. 79, str. 8633).

V vašem predlogu navajate tri jedrne sestavine, in sicer snov, substanca in material. Ker se termin pojavlja zlasti na področju farmacije, je po našem mnenju najustreznejša jedrna sestavina snov, čeprav bi se seveda na drugih področjih lahko ustalili tudi drugi dve različici.

Glede na to, da v nam dostopnih virih nismo našli ustaljenega slovenskega ustreznika za angleški termin highly sensitising material, je vaš predlog visoko senzibilizirajoča snov po našem mnenju jezikovnosistemsko ustrezen in bi se zato v stroki lahko postopoma ustalil.