Description of the terminological problem:
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki. Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11).
Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi, nikakor pa ne glušniki.
Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike. Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov, da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike, da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Question sent: 16. 12. 2020
Opinion of the Department of Terminology:Ustaljena in preverjena terminologija je zelo pomembna za uspešno sporazumevanje v stroki. Poimenovanja se praviloma spreminjajo redko in z utemeljenim premislekom. SSKJ (tako prva kot druga izdaja) opisujeta splošni jezik, torej jezik, ki ga uporabljamo vsi, in čeprav ima veliko slovarskih sestavkov vključeno tudi terminološko gnezdo, kjer so definirani nekateri termini, SSKJ2 ni terminološki slovar, ki določa rabo v stroki.
Naušniki so torej v SSKJ2 razloženi kot 'predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom', v terminološkem gnezdu pa najdemo podatek, da so naušniki v tehniški terminologiji 'priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa', torej tako, kot je ustrezno na področju varnosti in zdravja pri delu. Naušniki so uporabljeni tudi npr. v Tehnični specifikaciji za osebno varovalno opremo na javnem razpisu JP Ljubljanski potniški promet (2018), v magistrskem delu S. Sečko Vpliv izpostavljenosti hrupu na zdravje delavca v proizvodnji pijač (2014, npr. str. 15, 26), čeprav je v istem besedilu uporabljeno tudi poimenovanje glušniki, ali v diplomskem delu M. Breznika Ergonomska študija in optimizacija delovnega mesta končne kontrole (2018, npr. str. 14, 28).
Tudi glušnike najdemo v SSKJ2, in sicer kot tehniški termin 'priprava za glušenje, dušenje zvoka', med zgledi za to iztočnico pa slovar navaja »nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih«. V vojski za poimenovanje osebne varovalne opreme, ki preprečuje poškodbe sluha, uporabljajo glušnike, npr. v Letnem poročilu MORS za leto 2016 (npr. str. 17), glušnike uporabljajo tudi na Upravi RS za jedrsko varnost, npr. v Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2015, uporabljajo se tudi v gasilstvu, npr. v Seznamu osebne varovalne in druge opreme, potrebne pri izvedbi usposabljanja za pridobitev poklica gasilec v letu 2021, prav tako glušnike uporabljajo gozdarji na svojih čeladah, prav tako lovci, kar ponujajo mnoge spletne trgovine z lovsko ali gozdarsko opremo.
Glušnike najdemo tudi v magistrskem delu J. Ušaja Izbira hidravličnega cepilnika drv z večparametrskim vrednotenjem in finančno analizo (2016, npr. str. 29), magistrskem delu A. Nerat Varnost in zdravje pri delu v podjetju Diplomat d.o.o (2015, npr. str. 39, 40), v magistrskem delu T. Fischingerja Analiza nezgod pri delu v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi za obdobje 2001–2011 (2013, npr. str. 26, 40). Glušnik je tudi iztočnica v Slovenskem medicinskem slovarju, ki je sicer usmerjena na antifon z definicijo 'osebno zaščitno sredstvo za varovanje sluha pred premočnim hrupom'.
Raba obeh terminov je torej uveljavljena, glušniki se pogosteje uporabljajo kot osebna varovalna oprema za slušne organe pri streljanju, vendar zadetki kažejo, da tudi na drugih področjih, npr. v gasilstvu in gozdarstvu. Čeprav gre za dve poimenovanji, ki označujeta isti pojem, kar z vidika sporazumevanja v stroki ni optimalno, pa je raba po področjih tako uveljavljena, da ne svetujemo zamenjave naušnikov z glušniki na področju varnosti in zdravja pri delu, prav tako pa ne svetujemo zamenjave rabe ustaljenega termina glušniki z naušniki na področjih, npr. v vojski, kjer je raba dosledna in ustaljena.
Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer