Ustreznik konfekcija, ki ga je ponudil prevajalnik, je bil očitno s področja tekstilstva, kjer je angleški termin readymade v svojem osnovnem pomenu označeval nasprotje za handmade (industrijska izdelava : ročna izdelava). Kljub temu, da v SSKJ2 pri besedi konfekcija poleg treh pomenov s področja tekstilstva, najdemo tudi pomen, vezan na umetnost, to v tem primeru ni pravi ustreznik. V 4. pomenu je beseda konfekcija razložena kot 'neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo', pri čemer pa je potrebno opozoriti, da je pomen označen z označevalnikom slabšalno in torej ne gre za termin, temveč za pomen, ki se uporablja v drugačnih kontekstih.

V strokovnih besedilih s področja umetnostne zgodovine se za označevanje obravnavanega pojma uporablja citatni termin readymade (prim. znanstveni članek T. Prosen Readymade in nekateri premiki umetnosti po Duchampu (Anthropos 1-2, 2016, str. 2); članek T. Brejc Radymade in acte gratuit (Primerjalna književnost (lLj) 17/2, 1994, 47), ki se ponekod piše tudi z vezajem. Različico ready-made navaja tudi Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, in sicer z razlago 'vsakdanji predmet, ki ga umetnik nespremenjenega razglasi za umetniško delo ali uporabi pri njegovi izdelavi'.

Kljub temu, da citatni termin ni optimalna poimenovalna rešitev, v tem primeru zaradi ustaljenosti svetujemo uporabno citatnega termina, in sicer različico z zapisom skupaj, saj pregled gradiva kaže, da ta oblika prevladuje. Termin readymade je na področju umetnostne zgodovine ustaljen termin, zato bi bil po našem mnenju poskus zamenjave termina zelo verjetno neuspešen in bi lahko povzročil poimenovalno zmedo.