Poleg ustreznikov pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje, ki ju omenjate v vprašanju, se zlasti v strokovni literaturi s področja marketinga pojavlja tudi ustreznik zgodbičenje (prim. diplomsko delo L. Trstenjak Zgodbičenje v korporativnem oglaševanju: primer božičnih oglasov, 2019, str. 13).

Med vsemi naštetimi možnostmi je po našem mnenju najmanj ustrezna besedna zveza pripovedovanje zgodb, ki je opisna in zato deluje precej neterminološko. Glagolnika zgodbičenje in zgodbarjenje sta v tem oziru boljši možnosti, pri čemer dajemo prednost terminu zgodbarjenje, ki je glede na nam dostopno gradivo v strokovnih besedilih pogostejši in je torej vsaj na področju turizma že relativno ustaljena poimenovalna rešitev (prim. diplomsko delo M. Haramija Oblikovanje zgodb v turistični promociji v zdraviliških občinah, 2016, str. 5; priročnik Odprte ustvarjalnice za inovativni turizem, Fakulteta za organizacijske študije v NM, 2018, str. 52). Poleg tega je beseda zgodbarjenje vključena že v Besedišče slovenskega jezika, kar kaže na to, da ne gre za novotvorbo, temveč za starejšo besedo, ki pa vseeno ni bila tako razširjena, da bi bila vključena že v SSKJ2.

Ker gre po našem mnenju tako na področju turizma kot na področju marketinga za isti pojem, svetujemo, da se raba poenoti, saj je v takšnih primerih razlikovanje na ravni termina nefunkcionalno. Ker je eno od pomembnih načel v terminologiji ustaljenost, vam torej svetujemo, da za angleški termin storytelling na obeh obravnavanih področjih uporabljate termin zgodbarjenje, ki je jezikovnosistemsko ustrezen in v strokovnih besedilih pogostejši.