Recikliranje je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika razloženo kot 'ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu'. Gre za ustaljen termin, ki je pogost v strokovnih besedilih, npr. v magistrskem delu A. Zabukovec Primer recikliranja betona in ponovne uporabe reciklatov (2016) in v prispevku Danila Majheniča idr. Recikliranje e-odpadkov – odpadkov, ki vsebujejo elektroniko (2007), zato odsvetujemo njegovo zamenjavo. Prav tako vam odsvetujemo uporabo tvorjenk podokrožanje in nadokrožanje, ki nista uveljavljena termina, poleg tega pa sta tvorjena iz glagolnika okrožanje. Glagol okrožati je po SSKJ2 sinonimen z glagolom obkrožati, pomenska povezava med o(b)krožanjem, preokrožanjem (podokrožanjem, nadokrožanjem) in reckliranjem pa jezikovnemu uporabniku verjetno ni povsem jasna.

Slovenska izraza nadcikliranje in podcikliranje, ki sta tvorjena neposredno iz angleških poimenovanj in po vzoru recikliranja, se nam sicer ne zdita neustrezna. V Tehniškem metalurškem slovarju pa smo našli termin večvrednostno recikliranje, ki je definiran kot '1. izdelava česa novega, uporabnega iz odpadnega materiala, npr. kipa iz kovinskih odpadkov, torbic iz odpadne tkanine itn., 2. ponovna uporaba deloma dotrajanega izdelka z dodatno dodelavo' (ang. upcycling) in termin manjvrednostno recikliranje, ki je definiran kot 'izdelava manjvrednostnih surovin in izdelkov iz recikliranega materiala, npr. plastičnih materialov manjše kakovosti kot material reciklirane plastike in izdelkov iz njih, z namenom zmanjšanja količine odpadkov za odlaganje' (ang. downcycling). Termina večvrednostno recikliranje in manjvrednostno recikliranje se sicer redko pojavljata v strokovnih besedilih, a sta po našem mnenju ustrezna. Svetujemo vam torej, da za angleški termin upcycling uporabljate slovenski termin večvrednostno recikliranje in za angleški termin downcycling slovenski termin manjvrednostno recikliranje.