Kolek je v SSKJ2 razložen kot 'nazobčan listek z nominalno vrednostjo, ki se lepi na dokumente, vloge', se je pa narodni kolek v gradivu za SSKJ2 pojavil premalokrat, da bi bil omenjen tudi kot besedna zveza znotraj slovarskega sestavka. Več o kolkih je navedeno v članku J. Štampfla z naslovom Koleki v Dnevniku (4. 8. 2010). V Pravnem terminološkem slovarju, Gradivo, do 1991 je kolek definiran kot 'vrednotnica, ki potrjuje plačilo pristojbine, takse' in našteva vrste, in sicer konzularni kolek, sodni kolek, upravni kolek, omeni celo krivi kolek, torej 'kolek, ki je ponarejen'. Vendar tudi ta slovar, ki je leta 1999 izšel kot gradivo, ne vključuje narodnega kolka, kar pomeni, da je bil vendarle takrat že premalo pogost termin.

V terminološke slovarje praviloma uvrščamo termine, ki so v rabi, kolki pa so bili v Sloveniji opuščeni leta 2008. V Slovenskem etimološkem slovarju 3 lahko najdemo pojasnilo tako besede kolek kot besede naroden, da narodni kolek kot zveza ni bil uvrščen v slovarje, pa je gotovo povezano z opustitvijo tega načina zbiranja sredstev v času nastajanja posameznih slovarjev. 

Z vprašanjem smo se obrnili tudi na strokovnjake za pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so pojasnili, da je bil kolek kot predpisana oblika potrdila o tem, da je plačana pristojbina za neko delo državnega organa, največkrat po videzu podoben znamki in se je uporabljal že v času Avstro-Ogrske. Narodni kolek pa se je uveljavil na začetku 20. stoletja, ko so se na območju današnje Slovenije trudili zamenjati avstrijske (nemške) obrazce in denar in so sredstva prek narodnih kolkov zbirali za narodni namen, torej naj bi ostal v Sloveniji. Predlogi uveljavitve narodnega kolka segajo že na prelom stoletja, ko so v tržaškem časopisu Edinost (17. 3. 1903) na 2. strani predstavili, da so narodni kolek uvedli na Češkem, da bi tako dobili denar za tiste namene, ki so še posebej pomembni za češki narod. Tako zamisel kot poimenovanje smo Slovenci prevzeli od Čehov. Isto glasilo tako že leto zatem vabi k nakupu narodnih kolkov za šolski dom na Goriškem (Edinost, 10. 6. 1904). Leta 1907 je Slovenska Matica sklenila, da se vsi Matičini uradni spisi kolkujejo z narodnim kolkom (več Letopis Matice Slovenske 1907, str. 20). Narodne kolke pa v svojem magistrskem delu Od krone do dinarja omenja tudi A. Ivanovič (2016).