Skip to main content
Bioinformacijska analiza

Description of the terminological problem:

V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje bioinformatika. Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji: bioinfomatska analiza in bioinfomacijska analiza (ang. bioinformatic analysis). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje bioinformatsko orodje ali bioinformacijsko orodje?

Question sent: 22. 5. 2019

Opinion of the Department of Terminology:

Tudi po nam dostopnih podatkih se v strokovni rabi za analize bioloških sistemov z informacijskimi orodji pojavljata termina bioinformatska analiza in bioinformacijska analiza. Ker je v izogib morebitnim nesporazumom za en pojem smiselno izbrati en termin, dokaj enakovredno pa se uporabljata oba omenjena termina, si bomo od bliže pogledali sestavine termina. Jedro (analiza) je pri obeh enako, razlika pa je v pridevniku (bioinformatski/bioinformacijski).

Osnovni termin, iz katerega izhajamo, je bioinformatika. Gre za uveljavljen termin, najdemo ga recimo v Botaničnem terminološkem slovarju, kjer je definiran kot 'veda, ki preučuje, shranjuje in posreduje biološke informacije, predvsem velike količine podatkov, ki izvirajo iz sekvenciranja genoma in proteomike' in v Islovarju, kjer je definiran kot 'uporaba informacijske tehnologije za proučevanje bioloških sistemov'. Termin je tako pogost, da ga je upošteval tudi splošni slovar, in sicer SSKJ2, ki ga opredeljuje tako: 'veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo'. V Islovarju najdemo tudi termin informatika, ki je definiran kot 'veda, ki proučuje strukturo in delovanje informacijskih sistemov ter odnose med človekom in informacijsko tehnologijo' (1. pomen) in kot 'uporaba informacijske tehnologije v praksi' (2. pomen). V Islovarju najdemo še npr. ekoinformatiko, zeleno informatiko, poslovno informatiko, družboslovno informatiko itd. Gre za uporabo informatike na različnih področjih, ki lahko sčasoma postanejo samostojne vede.

Če se vrnemo k dilemi, ali je pridevnik samostalnika bioinformatika bioinformacijski ali bioinformatski, si lahko pomagamo s pridevnikom samostalnika informatika. Pridevnik bioinformatski je verjetno nastal pod vplivom angleščine (bioinformatic), v slovarskih virih ga nismo našli. Po drugi strani pa je v SSKJ2 naveden pridevnik informacijski, ki mu je sicer pripisan pomen 'nanašajoč se na informacijo', Islovar pa navaja 2 pomena, in sicer 'ki se nanaša na informacijo' in 'ki se nanaša na informatiko'. Besedotvorno bi bil sicer najbolj sistemski pridevnik informatičen, ki se tudi pojavlja v nekaterih zvezah, a precej redkeje. V Islovarju je pridevnik informatičen celo preusmerjen na pridevnik informacijski. Uveljavljenih je več terminov s sestavino informacijski, npr. informacijski sistem, poslovni informacijski sistem. Zato predlagamo, da tudi na vašem področju uporabljate termin bioinformacijska analiza, enako pa velja tudi za bioinformacijsko orodje in ostale termine, povezane z bioinformatiko.

Authors: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer