Na vaše vprašanje težko odgovorimo povsem nedvoumno. Dejstvo je, da v slovenščini obstajata tako študija kot tudi raziskava (poleg tega pa še razprava), ki se v strokovni in tudi splošni rabi pogosto uporabljata sinonimno (včasih celo znotraj istega besedila, kar s terminološkega vidika vsekakor odsvetujemo). Poleg tega poznamo tudi uveljavljene termine s sestavino študija (npr. študija primera) in take s sestavino raziskava (npr. raziskava serije primerov). V takih primerih sestavini terminov študija in raziskava praviloma nista zamenljivi.

Tudi sicer splošni slovarji kažejo, da študija in raziskava nista prekrivni v vseh pomenih. Že sami ste ugotovili, da SSKJ2 precej skopo pojasni študijo, in sicer kot 'krajše znanstveno delo' (beseda ima še en pomen, ki za nas v tem primeru ni relevanten, in sicer 'risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo'). Sinonimni slovar slovenskega jezika kot sinonim za študijo navaja izraz razprava oz. znanstvena razprava, in sicer v pomenu 'sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje'. Raziskava je po SSKJ2 'glagolnik od raziskati ali raziskovati', raziskati pa pomeni 's temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem'. Sinonimni slovar slovenskega jezika kot sinonim za raziskavo navaja tudi raziskovanje.

Raziskava je po našem mnenju primerna, kadar mislimo na samo dejanje oz. dejavnost raziskovanja – v tem primeru ne vidimo prave potrebe po tem, da bi za to dejavnost uporabljali izraz študija. Strinjamo se tudi z vašo tezo, da do take rabe verjetno prihaja zaradi vpliva angleškega izraza study, čeprav tudi v angleščini obstaja razlikovanje med study in research. Kadar govorimo o rezultatu raziskovanja, pa lahko uporabimo tako raziskavo kot študijo. Razlike med naravoslovnimi vedami in družboslovnimi vedami na splošno nismo zaznali, se pa raba teh terminov razlikuje po posameznih strokah.